Poglavje 37

Apostol, ki je postal tat

ALI ti je že kdo kaj ukradel? — Kaj si takrat občutil? — Kdorkoli je to že bil, bil je tat in nihče nima rad tatov.

Ali si vedel, da je eden od Jezusovih apostolov postal tat? — Imenoval se je Juda Iškariot.

Juda je vedel, kaj je prav delati. Ko je bil še fantič, je že slišal Božji zakon. Vedel je, da je Bog nekoč celo z neba govoril z mogočnim glasom in zapovedal svojemu ljudstvu: »Ne kradi.« Juda je vedel, da je Božji zakon pravilen. (2. Mojzesova 20:15)

Ko je zrastel, je srečal Velikega učitelja. Juda je rad poslušal, kar je Jezus govoril. Postal je Jezusov učenec. Pozneje ga je Jezus izbral celo za enega izmed svojih dvanajstih apostolov.

Jezus in apostoli so bili veliko skupaj. Skupaj so potovali, skupaj so jedli. Denar za vso skupino so hranili v skupni blagajni. Jezus je to blagajno izročil v oskrbo Judi.

Denar seveda ni bil Judov. Jezus je odločal, za kaj se ga bo uporabilo. Morda veš, kaj je storil Juda čez čas? Pričel je jemati denar iz blagajne, čeprav ne bi smel. Jemal ga je, kadar drugi  niso videli. Tako je postal tat. Ves čas je mislil le na denar. Iskal je priložnosti, da bi ga lahko vzel še več.

Nekega dne je neka ženska s posebno dragocenim oljem natrla Jezusu noge, da bi se prijetno počutil. Toda Juda je ugovarjal. Rekel je, da bi se to olje lahko prodalo in bi imeli več denarja za uboge. V resnici pa je hotel imeti več denarja v blagajni zato, da bi lahko iz nje kradel. Kaj misliš o takšnem človeku? — (Janez 12:1–6)

Jezus ni takrat Judi takoj rekel, da je tat. Rekel mu je, naj ne godrnja čez žensko, ki je bila tako prijazna. To tudi Judi ni bilo všeč. Kaj je storil?

Moralo bi mu biti žal. Jezusu bi bil moral povedati, da je kradel, in denar bi moral vrniti v blagajno. Namesto tega pa je storil nekaj strašnega.

Šel je k višjim duhovnikom, ki so bili Jezusovi sovražniki. Jezusa so hoteli ujeti, toda to so hoteli storiti ponoči, zato da jih ljudje ne bi videli. Juda jim je rekel: ‚Povem vam, kako lahko zgrabite Jezusa, če dobim za to denar. Koliko mi daste?‘ Duhovniki so rekli: ‚Damo ti trideset srebrnikov!‘ To je bil velik denar. (Matevž 26:14–16)

 Hudobni Juda je vzel denar. Bilo je ravno tako, kakor če bi prodal Velikega učitelja. Ali si lahko zamisliš, da nekdo naredi tako strašno stvar? — Da, to se lahko zgodi, če kdo postane tat, ker ljubi denar mnogo bolj kakor Boga.

Sedaj pa se prepričajmo, ali to dobro razumemo. Da bi razumeli, kdo je tat, moramo vedeti, kaj pomeni nekaj imeti. Ljudje imajo stvari, ker so zanje delali, kupili so jih z denarjem ali pa so jih dobili v dar.

Če tvoj oče dela, dobi za to denar. Ali je ta denar njegov? — Da, ker je zanj delal. Ta denar ni tvoj, temveč njegov.

S tem denarjem nakupi reči za vaše stanovanje in te so njegove. Ker so njegove, ima pravico reči, kdo jih sme uporabljati. Tebi pove, ali se smeš z njimi igrati ali ne. Tudi mami bo verjetno naročil, naj ti to pove.

Včasih greš z drugimi otroki v njihova stanovanja, kjer se skupaj igrate, ali ne? — Stvari v tem stanovanju pripadajo njihovemu očetu. Ali bi bilo prav, če bi od tam vzel kaj s seboj domov? — Ne, če ti tega mati ali oče teh otrok ne dovoli. Če vzameš kaj s seboj, ne da bi vprašal, ali smeš, je to kraja.

Zakaj sploh nekdo krade? — Mogoče vidi nekaj, kar je od drugega. Morda je to kolo. Bolj ko si to kolo ogleduje in misli nanj, bolj mu bo všeč. Če nima ljubezni, mu bo prav vseeno, kaj drugi  občuti. Zato morda koga pretepe in mu poizkuša vzeti kolo. Lahko tudi čaka, da lastnik pogleda stran in mu ga tedaj vzame. Kaj v resnici počne? — Krade.

Mogoče lastnik ne vidi tatu, toda nekdo ga vendarle vidi. Ali veš, kdo? — Bog Jehova vidi. On vidi, da je tisti človek tat.

Pri tem ni pomembno, ali ima oni drugi veliko ali malo. Nekateri ljudje gredo v trgovino in vidijo tam mnogo stvari. Vidijo nekaj, kar bi zelo radi imeli. Mogoče si mislijo, da nihče ne bo te stvari pogrešal. Zato jo vzamejo, toda ne plačajo je. Ali je to prav? — Ne, to je kraja.

Če ljudje to delajo, so takšni kakor Juda. Juda je namreč bil tat! Zato bomo pazili, da nikoli ne bomo takšni kakor on.

(Krasti je napačno. Biblija to jasno pokaže v Marku 10:17–19; Rimljanom 13:9 in Efežanom 4:28.)