Poglavje 17

Dve osebi, ki nista govorili resnice

VZEMIMO, da deklica obljubi mami: »Takoj po šoli pridem domov.« Potem pa jo drugi otroci prosijo, naj še malo ostane in se z njimi igra. Ali je prav, da ostane — pa čeprav samo kratek čas? —

Ali pa fant obljubi očetu: »Ne, žoge ne bom več metal v hišo.« Kaj misliš, ali bi bilo prav, če žogo le še nekajkrat vrže v hišo, ker ga oče ravno ne vidi? —

Veliki učitelj je pokazal, kaj je prav, ko je rekel: »Govorjenje vaše pa bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je od hudega« (Matevž 5:37).

Kaj je Jezus mislil s tem? — Mislil je to, da moramo vedno držati svojo obljubo, to je, vedno govoriti resnico.

Poznamo nek dogodek, ki kaže, kako pomembno je, govoriti resnico. Gre za osebi, ki sta trdili, da sta Jezusova učenca.

Po Jezusovi smrti so mnogi ljudje postali njegovi učenci. Nekateri so prišli iz daljnih krajev v Jeruzalem, kjer so prvič slišali o Jezusu. O njem so želeli izvedeti še več, zato so v Jeruzalemu ostali dlje, kakor so nameravali. Zato je nekaterim  med njimi zmanjkalo denarja in jim je bila potrebna pomoč, da bi si lahko kupili hrano.

Učenci v Jeruzalemu so jim hoteli pomagati. Zato so mnogi od njih prodajali imetje in dobljeni denar nosili Jezusovim apostolom. Ta denar so apostoli razdelili potrebnim.

Tako je neki učenec po imenu Ananija skupaj s svojo ženo Safiro prodal polje, ki je bilo njuna last. Nihče jima ni rekel, da ga morata prodati, temveč sta se za to sama odločila. Toda tega nista storila zato, ker bi ljubila te nove učence. Druge sta hotela prepričati, da sta boljša, kakor sta bila v resnici. Vso stvar sta hotela prikazati tako, kot da sta dala ves denar za pomoč drugim. V resnici pa sta nameravala dati le nekaj denarja, ostanek pa zadržati zase. Kako gledaš ti na to? —

Ananija je tako šel k Jezusovim apostolom in jim izročil denar. Toda ne vsega. Bog je to vedel. Zato je o tem, da Ananija ni govoril resnice, seznanil apostola Petra. Peter je nato rekel:

‚Ananija, zakaj si se pustil zapeljati Satanu in si to storil? Njiva je bila tvoja. Ni ti je bilo treba prodati. In tudi zatem ko si njivo prodal, je bila tvoja stvar, kaj boš storil z denarjem. Zakaj si trdil, da si prinesel ves denar, če pa si dal samo del? Tako si lagal ne samo nam, ampak tudi Bogu.‘

Zadeva je bila zelo resna. Ananija je lagal, saj ni naredil tega, kar je rekel. On in njegova žena sta le trdila, da sta tako naredila.

 Biblija nas obvešča, kaj se je zgodilo potem. V njej piše: »Ko je pa Ananija slišal te besede, pade in izdahne.« Bog je udaril Ananija s smrtjo. Njegovo telo so nesli ven in ga pokopali.

Približno tri ure pozneje je vstopila njegova žena Safira. Ni vedela, kaj se je zgodilo z njenim možem. Peter jo je vprašal: »Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo?«

Safira je odgovorila: »Da, za toliko.«

Toda to je bila laž! Nekaj denarja namreč sta zadržala zase, zato je Bog udaril tudi Safiro in je tudi ona umrla. (Dejanja apostolov 5:1–11)

Kaj misliš ti, ali bi se morali kaj naučiti iz tega, kar se je zgodilo Ananiju in Safiri? — Da, iz tega se naučimo, da Bog ne mara lažnivcev, temveč želi, da vedno govorimo resnico.

Mnogi ljudje mislijo, da ni nič hudega, če se kdaj zlažejo. Zato lažejo skoraj vsak dan. Ali misliš, da je to prav? —

Ali si vedel, da je laž povzročila vse bolezni, bolečine in celo smrt? — Hudič je lagal prvi ženi Evi glede Boga. Zaradi tega je ona prestopila Božji zakon in spodbudila še Adama, da ga je tudi on prestopil. Tedaj sta oba postala grešnika in vsi  njuni otroci so se rodili grešni. Zaradi greha so trpeli in umirali. Kako se je že vse to začelo? — Z lažjo.

Zato ni presenetljivo, da je Jezus rekel za Hudiča, da je »lažnik in oče laži«. On je prvi lagal in če kdo laže, posnema Hudiča. Če pridemo v skušnjavo, da bi se zlagali, moramo vedno pomisliti na to. (Janez 8:44)

Če kdo naredi kaj narobe, se pogosto znajde v skušnjavi, da bi lagal. Morda se ti zgodi, da si kaj razbil. Nisi hotel tega storiti, toda vseeno se je stvar razbila. Kaj boš naredil? — Ali boš to poskušal skriti in upal, da za to nihče ne bo izvedel? —

Pomislimo na Ananija in Safiro, ki sta poskušala skriti resnico. Bog je pokazal, kako hudobno je to, saj ju je usmrtil.

Neglede na to, kaj se nam lahko zgodi, ne smemo nikoli zaradi tega lagati, kajti Biblija pravi: »Govorite resnico.« Prav tako tudi pravi: »Ne lažite drug drugemu.« Jehova vedno govori resnico in tudi od nas pričakuje, da delamo enako. (Efežanom 4:25; Kološanom 3:9)

(Vedno moramo govoriti resnico. To je poudarjeno v 2. Mojzesovi 20:16; Pregovorih 6:16–19; 14:5; 12:19; 16:6.)