Poglavje 10

Gobavec oslavi Boga

ALI je mama danes skuhala dobro kosilo? — Ali ni bilo to lepo od nje? — Ali si se ji za to zahvalil? — Včasih pozabimo reči hvala, ko nam kdo izkaže kakšno prijaznost, ali ne? Ko je bil Veliki učitelj na zemlji, so se mu gobavci pozabili zahvaliti.

Ali veš, kdo je gobavec? — To je človek, ki ima bolezen gobavost. Ta bolezen lahko povzroči, da bolniku odpadejo deli mesa. Ko je živel Jezus na zemlji, so morali gobavci živeti ločeno od drugih ljudi. Ko je gobavec videl, da se mu kdo približuje, je moral vzklikati »Ne bližaj se, jaz sem gobav!«, drugače bi se ljudje lahko okužili.

Jezus je bil z gobavci zelo prijazen. Ko je šel nekega dne v Jeruzalem, je potoval mimo majhnega mesta. Naproti mu je prišlo deset gobavcev, da bi ga videli.

Gobavci se Jezusu niso povsem približali, temveč so obstali na določeni razdalji. Slišali so, da je Jezus dobil od Boga moč za ozdravljanje bolezni vseh vrst, celo gobavosti. Zato so klicali k njemu: ‚Jezus, učitelj, pomagaj nam!‘

Ali se ti bolniki smilijo? — Jezusu so se. Vedel je, kako žalostno je biti gobav, zato jim je odgovoril in rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom.«

 Zakaj jim je Jezus rekel, naj to storijo? — To je bilo zaradi zakona, ki ga je Jehova dal svojemu narodu: da mora Božji duhovnik pregledati telo gobavca. Duhovnik je povedal bolniku, ali je povsem ozdravljen svoje bolezni, in od takrat je lahko zopet živel med zdravimi ljudmi. (3. Mojzesova 13:16, 17)

Toda teh deset gobavcev je bilo še vedno bolnih. Ali so šli in poiskali duhovnike, kakor jim je naročil Jezus? — Da, takoj so odšli. Verovali so, da jih bo Jezus osvobodil njihove bolezni.

Kaj se je nato zgodilo? — Med potjo k duhovnikom je bolezen izginila. Njihova telesa so se zacelila. Ozdraveli so! Njihova vera v Jezusovo moč je bila nagrajena. Kako srečni so bili!

Kaj pa bi bili morali tedaj storiti, da bi pokazali svojo hvaležnost? Kaj bi naredil ti? —

Eden od ozdravljenih se je vrnil k Jezusu in pričel slaviti Jehova, tako da je o Njem govoril dobro. Tako je bilo tudi prav, saj je moč za ozdravljenje prišla od Boga. Ta mož se je priklonil Velikemu učitelju in se mu zahvalil. Bil je silno hvaležen za to, kar je Jezus naredil zanj.

Kje pa je bilo drugih devet ozdravljenih? Jezus je vprašal: ,Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je drugih devet? Ali se je samo eden vrnil, da bi dal slavo Bogu?‘

Da, tako je bilo. Samo eden od desetih gobavcev je dal slavo Bogu in se prišel zahvalit Jezusu. In  ta je bil Samarijan, mož iz tuje dežele. Ostalih devet se ni zahvalilo Bogu, niti Jezusu se niso zahvalili. (Lukež 17:11-19)

Komu od teh mož si podoben? — Oba želiva biti takšna kakor tisti Samarijan, ali ne? — Česa ne smemo torej pozabiti, če nam kdo stori uslugo? — Pokazati moramo hvaležnost.

Ljudje pogosto pozabijo reči hvala. Toda to je dobro in prav. Če delaš tako, boš ugajal Bogu Jehovu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu.

Če o tem razmišljaš, boš spoznal, da so drugi že mnogo naredili zate. Ali si bil že kdaj bolan? — Gotovo še nikoli nisi bil tako bolan kakor tistih deset gobavcev. Morda si se prehladil ali te je bolel želodec. Ali sta tvoja mama in oče skrbela zate? — Ali si vesel, da sta ti pomagala in se zopet dobro počutiš? —

Samarijan se je zahvalil Jezusu, ker ga je ozdravil, in Jezus je bil tega vesel. Ali verjameš, da se tudi tvoja mama in oče veselita, če jima rečeš za vse, kar naredita zate, hvala? — Da, oba se veselita.

 Vsak dan ali vsak teden naredijo ljudje kaj za nas. Morda je to njihovo delo. Lahko so celo srečni, da to delajo, mi pa se jim morda pozabimo zahvaliti.

Tvoja učiteljica se mogoče zelo trudi, da te marsikaj nauči. To je sicer njeno delo, toda razveselilo jo bo, če se ji zahvališ, ker ti pomaga, da se kaj naučiš.

Včasih naredijo ljudje kaj zate. Ali ti je že kdaj kdo odprl vrata? — Ali ti je kdo pri mizi podal hrano? — Dobro je, da se tudi za takšne malenkosti zahvališ.

Če se navadimo zahvaliti ljudem tu na zemlji, se bomo tudi bolj verjetno navadili zahvaliti našemu Očetu v nebesih. Koliko tega je, za kar se lahko zahvalimo Jehovu! Dal nam je življenje, pa tudi vse, kar nam ga lepša. Mnogo razlogov imamo, da slavimo Boga, tako da vsak dan govorimo dobro o Njem.

(O zahvaljevanju preberite tudi Psalm 92:1 in Efežanom 5:20.)