Poglavje 40

Jezus je dal za nas življenje

GOTOVO imaš kaj dobrih prijateljev, ali ne? — Vzemimo, da bi bili v resni nevarnosti, mogoče se v čolnu utapljajo. Ali bi jih rešil, če bi mogel? — Ali bi to storil tudi, če bi pri tem morda izgubil življenje? — Človek, ki bi dal svoje življenje za to, da reši druge, pokaže, da jih zelo ljubi.

Jezus je dokazal, da nas tako ljubi. Bil je pripravljen zapustiti nebo in priti na zemljo, da bi za nas umrl. Ali si vedel, da je umrl za nas? —

Ali bi rad slišal, kako je to storil? — Vzemimo, da smo tam in pravkar gledamo, kaj se dogaja.

Dogaja se v Jeruzalemu, v poznih urah nekega pomladnega večera. Luna močno sveti. Medtem ko se ogledujemo po mestu, opazimo Jezusa in njegove apostole, kako gredo ven skozi velika mestna vrata. Gredo do griča, imenovanega Oljska gora, in stopijo na vrt. Ali jim bova sledila? —

Medtem ko jih opazujeva, vidiva, kako gre Jezus stran od svojih učencev, poklekne in moli k svojemu Očetu. To stori trikrat. Vsakokrat, ko pride nazaj, reče tudi svojim učencem, naj molijo. Zakaj? Kaj se bo zgodilo? —

Poglej! Ali vidiš može, ki se bližajo vrtu? Nekateri od njih imajo svetilke, drugi gorjače. Zraven  so tudi vojaki z meči. Vsi gledajo zelo neprijazno in Jezus jih gotovo opazi prihajati. Ali ne bo poizkušal zbežati? —

Jezus jih vidi, toda ne beži. Vojaki pridejo do njega in ga zgrabijo. Ali bo pustil, da ga tudi odpeljejo? Jezus bi lahko poklical svojega Očeta in Bog bi mu poslal na tisoče angelov. V nekaj sekundah bi lahko uničili te može. Ali bi ti prosil za angele, če bi bil Jezus? —

Jezus pa je dovolil, da ga možje zgrabijo. Zakaj? — Ker je bil pripravljen umreti za nas. Je pa še važnejši vzrok. Jezus ga pove učencu Petru: ‚Da se izpolnijo pisma.‘ Veš, v Bibliji je bilo že prej opisano, da bo Jezus dal svoje življenje za ljudi.

Jezusovi učenci se preplašijo in zbežijo. Vojaki odpeljejo Jezusa nazaj v mesto. Greva za njimi, da vidiva, kaj se bo zgodilo.

Jezusa odpeljejo pred višje duhovnike. Ti duhovniki sovražijo Jezusa, ker je ljudem pokazal, da oni ne učijo po Bibliji.

Duhovniki zaslišujejo Jezusa in pripeljejo može, ki lažejo zoper Jezusa. Postavljajo mu vprašanja in želijo dokazati, da je storil kaj napačnega. Toda ničesar mu ne morejo dokazati. Potem duhovniki vprašajo Jezusa: ‚Ali si ti Božji sin?‘ In Jezus odgovori: »Sem.« Duhovniki se razjezijo in pravijo: ‚Kriv je, umreti mora!‘ Vsi drugi potrdijo to. Zato začne nekaj mož Jezusa zasmehovati, pljuvajo vanj in ga bijejo s pestmi. Ali je Jezusu žal,  da je učil resnico iz Biblije? Kaj bi ti pri tem občutil? —

Jezusu ni žal in se niti enkrat ne pritoži in ne udari nazaj.

Dani se. Jezus je prebedel vso noč. Sedaj duhovniki Jezusa zvežejo in ga peljejo pred Pilata, ki je bil deželni poglavar.

Pilatu so rekli: ‚Jezus je proti vladavini. Umreti mora.‘ Toda Pilat spozna, da duhovniki lažejo. Tedaj reče Pilat: ‚Nobene krivde ne vidim na tem človeku. Izpustil ga bom.‘ Toda duhovniki in množica kričijo: ‚Nikakor, temveč umreti mora!‘

Pozneje poizkuša Pilat še enkrat govoriti z ljudstvom, da bi Jezusa izpustil. Toda duhovniki so množico nahujskali, da je vpila: ‚Če boš izpustil njega, si tudi ti proti oblasti! Umreti mora!‘ Vpijejo vse glasneje. Kaj bo storil Pilat?

Popustil je pritisku. Najprej da Jezusa bičati, nato ga izroči vojakom, da bi ga usmrtili.

Jezusu dajo velik hlod ali kol, da ga nosi. Končno pridejo do kraja zunaj mesta, ki se imenuje Lobanja. Tam Jezusa pribijejo na kol z žeblji na rokah in nogah. Potem ga postavijo  pokonci tako, da Jezus visi na njem. Krvavi. Bolečina je silno velika.

Jezus ni takoj umrl. Visel je na kolu in višji duhovniki so ga zasmehovali. Takole so govorili: ,Če si Sin Božji, stopi s kola!‘ Toda Jezus ve, zakaj ga je poslal Oče. Ve, da mora dati svoje popolno življenje, da bi tudi mi imeli priložnost doseči večno življenje. Ob treh popoldne zakliče Jezus k Očetu in umre. (Matevž 26:36 – 27:50; Lukež 22:39 – 23:46; Janez 18:1 – 19:30)

Kako drugačen je bil Jezus od Adama! Adam ni imel rad Boga; ni ga ubogal. Niti nas ni imel rad. Ker se je pregrešil, smo vsi rojeni z grehom v sebi. Jezus pa je imel rad Boga in nas. Vedno je ubogal Boga in dal je življenje, da bi odstranil škodo, ki nam jo je povzročil Adam.

Ali si hvaležen, da je Jezus naredil za nas tako veliko stvar? — Kadar moliš k Bogu, ali se mu zahvaljuješ za vse, kar je naredil njegov Sin? — To namreč pokaže, da vse to ceniš. In če delamo to, kar je naročil Veliki učitelj, bomo še bolj pokazali, kako zelo cenimo, da je daroval življenje za nas.

(Da bi cenili to, kar je Jezus storil za nas, preberite Janez 3:16; Rimljanom 5:8, 19; 1. Timoteju 2:5, 6; Matevž 20:28.)