Poglavje 38

Ljubezen do Božje hiše

ALI ti je všeč, če smo povabljeni k nekomu na kosilo? — In če bi bili povabljeni v Božjo hišo, ali bi tudi tja rad šel? —

Mogoče boš rekel, da Bog ne prebiva v hiši. Da, res je, da Bog ne stanuje v takšni hiši kakor mi.

Toda Veliki učitelj je rekel, da Bog ima »hišo«. Jezus je že kot deček hodil v Božjo hišo. Ta hiša je bila čudovit Jehovov tempelj v Jeruzalemu. Ta tempelj je pripadal Bogu. Uporabljali so ga za bogočastje, zato je bil imenovan »Jehovova hiša«.

Ko je bil Jezus še deček, je prebival daleč od »Jehovove hiše«. Nihče v tistih dneh ni imel avtomobila, tudi železnice še ni bilo, da bi se lahko peljali tja. Če so hoteli priti do templja, so morali pešačiti. Od tam, kjer so stanovali, ni bila pot dolga le eno uro; da bi prišli tja, so morali pešačiti vsaj tri dni. Vrnitev domov je prav tako trajala tri dni. Ali je bilo to potovanje vredno tolikega truda? Ali bi ti potoval tako dolgo, da prebiješ nekaj časa v »Božji hiši«? —

Ljudje, ki so ljubili »Božjo hišo«, niso menili, da je predaleč. Jezusovi starši so šli vsako leto k tempeljskemu čaščenju v Jeruzalem. Tudi Jezus je šel z njimi.

 Ko so se nekega leta vračali domov, Jezusa ni bilo z njimi. Nihče ni tega opazil, dokler niso prehodili že precej poti. Potem sta se starša vrnila, da ga poiščeta. In kaj misliš, kje je Jezus bil? —

Našla sta ga v templju, kjer je poslušal učitelje. Postavljal jim je vprašanja in če so ga kaj vprašali, jim je odgovoril. Nad njegovimi izrednimi odgovori so bili zelo začudeni.

Ko sta ga starša končno našla, sta si oddahnila. Jezus pa si ni delal nobenih skrbi. Vedel je, da je dobro biti v templju. Zato je rekel: »Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?« Vedel je, da je tempelj »Božja hiša«, in zelo rad se je zadrževal v njem. (Lukež 2:41–49)

Jezus ni šel s svojimi starši samo enkrat v letu k bogočastju, temveč so bili takšni shodi vsak teden v mestu, kjer so stanovali.

Na teh shodih je vsakokrat kdo vstal in bral iz Biblije. Tedaj je niso imeli vse v eni sami knjigi. Napisana je bila na dolgih zvitkih. Zato so razvijali zvitek do mesta, ki so ga hoteli imeti, in tam pričeli brati. Zatem so to razlagali. Biblija pravi, da je bila Jezusova »navada« hoditi na te shode. To pomeni, da je redno hodil nanje. (Lukež 4:16)

Tudi mi bi morali delati tako. Kje pa je danes »Božja hiša«? Kam naj gremo, da bi častili Boga? —

 Templja v Jeruzalemu, v katerega je hodil Jezus, ni več. Bil je razrušen in tja torej ne moremo iti.

Toda Bog ima »hišo«. To ni kamnita hiša. To je hiša, sestavljena iz ljudi. Kako je to mogoče? Hiša je pač kraj, kjer stanujemo, Bog pa pravi, da prebiva pri svojem ljudstvu. On zato ne zapusti neba in ne pride na zemljo, temveč je Bog svojemu ljudstvu tako blizu, da ti ljudje čutijo, kakor da je Bog pri njih. (1. Petrov 2:5; Efežanom 2:22; 1. Timoteju 3:15)

Kam naj torej gremo, da pridemo v »Božjo hišo«? — Iti moramo tja, kjer se zbira k čaščenju Božje ljudstvo. To je lahko v veliki ali v majhni stavbi, ali pa v kakšnem stanovanju. Važno je, da je tam zares Božje ljudstvo. Kako pa lahko spoznamo, kdo je Božje ljudstvo? —

Kaj pa delajo na teh shodih tisti, ki pripadajo temu ljudstvu? Ali res učijo tisto, kar piše v Bibliji? Ali berejo iz nje in o tem razpravljajo? Tako poslušamo Boga, ali ne? — Ali ne bi pričakovali, da v »Božji hiši« slišimo tisto, kar govori Bog? —

Kaj pa tedaj, če ljudje pravijo, da ni treba živeti tako, kakor pravi Biblija? Ali bi rekel, da so oni Božje ljudstvo? —

 Pa še nekaj je, o čemer lahko razmisliš. Biblija pravi, da bo Božji narod »ljudstvo za Njegovo ime«. Kakšno pa je Božje ime? — Jehova. Zato lahko ljudi vprašamo, ali je njihov Bog Jehova. Če odgovorijo »ne«, potem vemo, da niso njegovo ljudstvo. (Dejanja apostolov 15:14)

Ni pa dovolj le reči, da je Jehova njihov Bog. Kje je dokaz za to? O Njem morajo govoriti drugim ljudem. Ljudem morajo tudi govoriti o Božjem kraljestvu. Verovati morajo v Njegovega Sina. Pokazati morajo ljubezen do Boga tako, da izpolnjujejo njegove zapovedi. (Izaija 43:10)

Ali poznamo ljudi, ki vse to delajo? — Tedaj se moramo zbirati skupaj z njimi k bogočastju. Prav je, da smo z njimi redno skupaj. Poslušajmo tiste, ki poučujejo, in odgovarjajmo na vprašanja, kadar se postavljajo. To je delal Jezus, ko je bil v »Božji hiši«. Če bomo to delali, bomo pokazali, da tudi mi resnično ljubimo »Božjo hišo«.

(Veseliti se moramo rednega shajanja z Božjim ljudstvom. Preberite, kaj o tem piše v Psalmu 122:1 in Hebrejcem 10:23–25.)