Poglavje 16

Mož, ki je bil štiri dni mrtev

ALI ni čudovito živeti? Ali se veseliš življenja? — Jaz se ga resnično veselim, saj dokler živimo, lahko delamo toliko zanimivih stvari.

Ali si vedel, da do sedaj še ni bilo človeka, ki bi večno živel? — Prej ali slej so vsi ljudje umrli. Ali poznaš koga, ki je umrl? —

Nekoč je umrl dober Jezusov prijatelj. Prebival je v majhnem mestu, Betaniji, nedaleč od Jeruzalema. Ime mu je bilo Lazar. Imel je dve sestri, Marto in Marijo.

Nekega dne je Lazar hudo zbolel. Jezus je bil tedaj zelo daleč. Marta in Marija sta mu sporočili, da je njun brat Lazar bolan. Zakaj sta to storili? Zato, ker sta vedeli, da lahko Jezus ozdravi njunega brata. Jezus ni bil zdravnik, toda od Boga je dobil moč, da je lahko ozdravil vsako bolezen.

Toda Lazar je bil tako hudo bolan, da je umrl prej, preden je Jezus prišel. Jezus je rekel svojim učencem, da Lazar spi in da ga bo zbudil. Učenci niso razumeli, kaj je s tem mislil, zato jim je naravnost povedal, da je Lazar umrl. Smrt je podobna globokemu spanju, ki pa je tako globoko, da takrat niti sanja ne.

 Jezus se je odpravil k Marti in Mariji. Pri njiju se je zbralo že mnogo družinskih prijateljev. Prišli so tolažit Marto in Marijo po umrlem bratu.

Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti. Za njo je prišla tudi Marija, da vidi Jezusa. Bila je zelo žalostna, jokala je in padla Jezusu pred noge. Prav tako so jokali tudi prijatelji, ki so prišli ven za Marijo. Ko je Jezus videl, da vsi ti ljudje jočejo, je tudi sam postal žalosten in je jokal.

Veliki učitelj je vprašal, kam so položili Lazarja. Jezusa so odpeljali do groba, kjer je bil Lazar pokopan. Tedaj je Jezus naročil možem: »Odvalite kamen!« Ali naj to storijo? —

Marta je mislila, da to ni prav, zato je rekla: »Gospod, že smrdi; zakaj štiri dni je že v grobu.« Res je, da mrtvi začnejo čez čas zaudarjati.

Toda Jezus ji je odgovoril: »Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ?« S tem je Jezus hotel reči, da bo Marta videla nekaj, kar bo oslavilo Boga. Kaj je Jezus nameraval?

Ko so odstranili kamen, je Jezus glasno molil k Jehovu. Tedaj je glasno vzkliknil: »Lazar, pridi ven!« Ali bo prišel ven? Ali bo lahko prišel ven? —

 Ali lahko zbudiš nekoga, ki spi? — Da, če ga glasno pokličeš, se bo zbudil. Ali pa lahko prebudiš nekoga, ki je mrtev? — Ne, ne moreš ga zbuditi, neglede na to, kako glasno vpiješ, ker te mrtvi ne bo slišal. Prav z ničemer ne moreva prebuditi mrtvega.

Toda Jezus je drugačen, ker je od Boga dobil posebno moč. Ko je torej Jezus poklical Lazarja, se je zgodilo nekaj presenetljivega. Človek, ki je bil že štiri dni mrtev, je prišel iz votline! Ponovno je oživel, lahko je zopet dihal, hodil in govoril. Da, Jezus je obudil Lazarja, zatem ko je bil ta že štiri dni mrtev! Ali ni bilo to čudovito? — (Janez 11:1–44)

Morda boš pa vprašal: »Kje je bil Lazar te štiri dni, ko je bil mrtev? Ali je ob smrti šel v nebesa? Ali je bil pri Bogu in pri svetih angelih? —

Razmisli malo: če bi bil Lazar v teh štirih dneh v nebesih, ali ne bi o tem kaj povedal? — In če bi bil v nebesih, bi ga Jezus poklical nazaj iz tega čudovitega kraja? — Biblija ne govori, da je bil Lazar v nebesih.

Pomisli, Jezus je rekel, da Lazar spi. Kako je tedaj, kadar spiš? —

Kadar zelo globoko spiš, tedaj ne veš, kaj se dogaja okrog tebe, ali ne? — In, ko se zbudiš, ne veš, kako dolgo si spal, dokler ne pogledaš na uro.

Prav tako je z mrtvimi. Ne vedo, kaj se dogaja okrog, nič ne občutijo in ne morejo nič narediti.

 Toda nekateri ljudje se mrtvih bojijo. Nočejo iti mimo pokopališča, ker mislijo, da jim bodo mrtvi kaj škodili. Ali si lahko zamisliš to? Ali lahko mrtvi škodi živemu? — Ne, saj Biblija pravi, da mrtvi ne morejo storiti prav ničesar.

Ali si že slišal koga govoriti, da se mrtvi ob nekem dnevu vrnejo kot duhovi in obiskujejo žive? — Nekateri to verjamejo in zato mrtvim prinašajo jedila ali na tiste dni pripravljajo posebne zabave. Ali misliš, da ljudje, ki to delajo, zares verjamejo v to, kar Bog govori o mrtvih? —

Ali veruješ tistemu, kar Bog govori? — Če verujemo, tedaj se ne bomo bali mrtvih, temveč bomo srečni, da živimo. In če smo Bogu resnično hvaležni za življenje, tedaj bomo to pokazali v našem vsakdanjem življenju. Delali bomo tisto, kar Bogu ugaja.

(Da bi v nasprotju s stanjem mrtvih še bolj cenili življenje, preberite Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4; Psalm 115:17.)