Poglavje 42

Prazen grob

ALI je Veliki učitelj res umrl na mučilnem kolu? — Da, res. Veliko ljudi je to videlo. Nekateri so celo videli, kako je pristopil vojak in s sulico prebodel Jezusovo stran. Videli so kri, ki je pritekla iz rane. Da, Veliki učitelj je bil mrtev.

Pozneje je neki mož po imenu Jožef šel k rimskemu namestniku. Jožef je veroval v Velikega učitelja. Rekel je: ‚Ali lahko vzamem Jezusovo truplo s kola in ga pokopljem?‘ Namestnik je rekel: ‚Prav, vzemi ga.‘ Nato je Jožef nesel Jezusovo truplo na vrt, kjer je bil grob. Ali veš, kaj je grob? —

To je kraj, kamor se polagajo trupla. Tako so Jezusovo truplo položili v grob. Nato so privalili pred vrata grobnice velik, okrogel kamen. Tako je bil grob zaprt.

Jezus je bil mrtev. Toda Jezus je rekel svojim učencem, da ga bo Bog obudil. Kdaj? Jezus je rekel: ‚Tretji dan po tistem, ko bom umrl.‘ Ali se je to zares zgodilo? Poglejmo!

Je zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom, zato je še malo temno. Ob grobu je nekaj vojakov, ki stražijo. Tako so jim naročili višji duhovniki. Zakaj? Da se Jezusovi učenci ne bi mogli približati grobu. Tedaj pa se zgodi nekaj razburljivega.

 Nenadoma se stresejo tla in zabliska se. Glej! To je Jehovov angel! Vojaki se tako prestrašijo, da se ne morejo niti premakniti. Angel gre h grobu in odvali kamen. Poglej noter! Grob je prazen!

Da, Bog Jehova je Jezusa zopet poklical v življenje, toda obudil ga je v takšno telo, kakršnega je imel, preden je prišel na zemljo. Ali se spominjaš, kakšno telo je to bilo? — Bilo je telo, kakršnega imajo angeli, duhovno telo (1. Petrov 3:18).

Ali je možno videti duhovno telo? — Ne, zato si tudi morajo angeli, če želijo, da bi jih ljudje videli, nadeti telo, kakršno imamo ljudje. Tedaj jih lahko vidimo. Potem pa angel izgine.

Sonce že vzhaja. Vojaki odidejo in nekaj žena, ki so ljubile Jezusa, pride h grobu. Sprašujejo se: ‚Le kdo nam bo odvalil težak kamen?‘ Ko pa pogledajo h grobu, je bil kamen že odvaljen, in glej, grob je prazen! Jezusovo truplo je izginilo! Ena od žena takoj steče, da to sporoči nekaterim apostolom.

Druge žene ostanejo pri grobu. Govorijo: ‚Kje bi bilo Jezusovo truplo?‘ Nenadoma se pojavita dva moža v svetlečem oblačilu. To sta angela. Ženskam rečeta: ‚Zakaj iščete tukaj Jezusa? Vstal je namreč. Pojdite hitro in povejte to njegovim učencem.‘

Lahko si predstavljaš, kako žene hitijo. Na poti jih sreča neki mož. Ali veš, kdo je to? — Jezus.  Tudi On jim naroči: ‚Pojdite in povejte mojim učencem.‘

Žene so razburjene. Najdejo učence in jim rečejo: ‚Jezus živi! Videle smo ga!‘

Najprej učenci tega skoraj ne morejo verjeti, toda videli so, da je grob prazen. Peter in Janez sta bila tam in videla, da je prazen. Učenci bi že verovali, da Jezus živi, toda saj je skoraj preveč lepo, da bi bilo res. Kaj bo povzročilo, da bodo verovali? —

Pozneje se Jezus prikaže še nekaterim učencem. Ko dva od njih hodita po cesti, se jima pridruži. Z njima govori, nato pa izgine. Prikaže se tudi Petru.

Malo pozneje istega dne se v neki sobi zbere veliko učencev. Vrata so zaklenjena, ker se bojijo duhovnikov. Nenadoma stoji Jezus tam v sobi sredi med njimi! Sedaj vedo, da Veliki učitelj resnično zopet živi. Predstavljaj si, kako veseli so! (Matevž 28:1–15; Lukež 24:1–49; Janez 19:38 – 20:21)

Čez mnogo dni Jezus zapusti zemljo in se vrne k svojemu Očetu v nebo. Kmalu pričnejo učenci vsem pripovedovati, da je Bog obudil Jezusa iz mrtvih. Mnogi verujejo in postanejo učenci.

 To višje duhovnike zelo razjezi, zato dajo apostole zapreti. Nato jim rečejo: ‚Prenehajte ljudem pripovedovati te stvari!‘ Apostole dajo celo prebičati. Ali prenehajo učiti ljudi? Kaj bi ti naredil? —

Apostoli ne prenehajo, tudi bojijo se nič več. Pripravljeni so tudi umreti, če bi bilo treba. Vedo, da je Bog Jezusa oživil, ker so ga videli zatem, ko je vstal iz mrtvih. Prepričani so, da bo Bog tudi nje obudil, če mu bodo zvesti vse do smrti. (Dejanja apostolov 1:3–11; 5:40–42)

Kako zelo drugačni so bili ti učenci od mnogih ljudi našega časa! So ljudje, ki jim takrat, kadar mislijo na Jezusovo vstajenje, pridejo na misel samo velikonočni zajčki in pirhi. Toda Biblija ničesar ne govori o velikonočnih zajčkih niti o pirhih. Govori o službi Bogu.

Tudi mi smo lahko podobni Jezusovim učencem. Ljudem lahko pripovedujemo, kako je čudovito, da je Bog obudil svojega Sina. Prav tako lahko poslušamo Boga, kakor ga je Jezus. Kaj pa, če umremo, ker smo poslušali Boga, tako kakor je umrl Jezus? — Ni se nam treba bati. Jehova nas lahko v svojem pravičnem kraljestvu obudi.

(Prepričanje, da je Jezus vstal, bi nam moralo utrditi upanje in okrepiti vero. Preberite 1. Korinčanom 15:3–8, 20-23; Dejanja apostolov 2:22–36; 4:18–20.)