Poglavje 5

,Ta je moj sin‘

VSAKDO od nas ima očeta. Ti imaš očeta, pa tudi jaz ga imam. Če kakšna deklica dela dobro, njen oče z veseljem pove: »To je moja hči!« In če deček dela, kar je prav, tedaj njegov oče ponosno reče: »To je moj sin!«

Jezus dela vedno le tisto, kar ugaja njegovemu očetu, zato je svojemu očetu v veselje. Ali veš, kaj je Jezusov oče naredil? — Govoril je celo iz nebes, da bi povedal ljudem: »Ta je Sin moj.«

Jezus ima zares rad svojega očeta in to je dokazal že prej, preden je prišel na zemljo. V nebesih je imel čudovit položaj ob svojem očetu, Bogu Jehovu. Toda Bog je imel za Jezusa neko posebno nalogo. Da bi Jezus lahko to nalogo opravil, je moral zapustiti nebesa. Na zemlji se je moral roditi kot dojenček. Jezus je bil pripravljen to storiti, saj je to od njega pričakoval.

Da bi se Jezus na zemlji lahko rodil kot dojenček, je moral imeti mamo. Ali veš, kdo je bila njegova mama? — Imenovala se je Marija.

Jehova je poslal iz nebes angela Gabrijela, da je govoril z Marijo. Gabrijel je rekel Mariji, da bo rodila sinčka. Otroku naj bi dali ime Jezus. Kdo pa bo oče tega otroka? — Angel je rekel, da bo  njegov oče Bog Jehova. Zato se bo Jezus imenoval Božji sin.

Kaj misliš, kaj si je mislila Marija? — Ali je mogoče rekla: »Ne, tega nočem!« Ali je rekla: »Jaz nočem biti Jezusova mati!« —

Ne, Marija je bila pripravljena storiti to, kar je želel Bog in Božjega angela je rade volje poslušala. Bilo je, kakor da bi poslušala Boga in Marija ga je želela poslušati. Ljubila ga je in bila je srečna, da je lahko storila to, kar je od nje pričakoval.

Kako pa je Jehova lahko povzročil, da se je njegov sin, ki je bil v nebesih, rodil na zemlji kot dojenček? — Jehova je v vsem in povsod najmogočnejši, saj lahko stori tisto, kar nihče drug ne zmore. Zato je Jehova vzel življenje svojega sina iz nebes in ga vsadil v Marijo. Jezus je pričel rasti v telesu Marije, pač tako kot vsi otroci rastejo v telesu svojih mam. Zatem se je Marija poročila z Jožefom.

Nastopil je čas Jezusovega rojstva. Rodil se je v mestecu Betlehem. Marija je z možem Jožefom obiskala to mesto, pa kaj ko je bil Betlehem poln ljudi, tako da za Marijo in Jožefa tiste noči, ko se je rodil Jezus, ni bilo nikjer prostora za prenočevanje. Malega Jezusa sta morala zato položiti v jasli. Jasli so korito, kamor polagajo hrano kravam in drugim živalim.

Tiste noči, ko se je rodil Jezus, so se dogajale čudne reči. V bližini Betlehema je z nekaj pastirji  govoril angel. Rekel jim je, da je Jezus pomembna osebnost. Tako je rekel: »Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu, ker vam se je danes rodil Zveličar.« Jezus bo naredil mnogo dobrega ljudem, ki ljubijo Boga. (Lukež 2:10, 11)

To je bila zares dobra novica. Tedaj so tudi drugi angeli v nebesih enoglasno slavili Boga. Bili so veseli. Pastirji so lahko slišali njihove glasove.

Pastirji so Jezusa želeli videti, zato jim je angel povedal, da ga lahko najdejo v Betlehemu. Šli so tja. Ko so tam videli Jezusa, so Jožefu in Mariji povedali o vsem dobrem, o čemer so slišali. Zaradi tega sta bila Jožef in Marija Bogu silno hvaležna. Ali si lahko zamisliš, kako nepopisno srečna je bila Marija zato, ker je bila pripravljena postati Jezusova mati?

Zatem sta Jožef in Marija vzela Jezusa s seboj v mesto Nazaret, kjer je tudi odraščal. Ko je odrastel, je pričel s svojim velikim delom poučevanja. To je bil del naloge, ki jo je Bog Jehova namenil svojemu sinu na zemlji.

 Približno čez tri leta so šli Jezus in nekateri izmed njegovih sledilcev na visoko goro. Kaj se je tam zgodilo? — Medtem ko so učenci gledali, se je pričelo Jezusovo oblačilo svetiti in tedaj se je zaslišal sam Božji glas. Jehova je rekel za Jezusa: »Ta je Sin moj ljubljeni.« Bog se je veselil svojega sina. (Marko 9:2–8)

Jezus je vedno delal, kar je bilo prav. Nikoli ni trdil, da je nekdo, kar v resnici nikoli ni bil. On ni govoril ljudem, da je Bog. Angel Gabrijel je rekel Mariji, da se bo imenoval Božji sin. Tudi Jezus sam je pojasnjeval, da je Božji sin. Nikoli pa ni govoril ljudem, da zna več kakor njegov oče, nasprotno, rekel je: »Oče je večji od mene« (Janez 14:28).

Ko je Bog zaupal nalogo svojemu Sinu, jo je ta brez oklevanja izpolnil. Ni rekel: ,Da, storil bom,‘ nato pa naredil nekaj čisto drugega. Ljubil je svojega očeta, zato je poslušal, kar mu je ta govoril.

Ali ne želimo tudi mi ugajati Jehovu? — Tedaj moramo dokazati, da tudi mi tako kakor Jezus zares poslušamo Boga. Bog nam govori po Bibliji. Ne bi bilo prav, če bi trdili, da poslušamo Boga, medtem pa verovali ali delali nekaj, kar nasprotuje Bibliji, mar ne? — Ker to vemo, nam ne bo težko razveseliti Jehova, saj ga zares ljubimo.

(Drugi navedki, ki odkrivajo, zakaj moramo vedeti in verovati, kar Biblija zares govori o Jezusu: Matevž 7:21–23; 1.Timoteju 2:5, 6 in Janez 4:25, 26.)