Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Večerja, ki nas na nekaj spominja

Večerja, ki nas na nekaj spominja

Poglavje 41

Večerja, ki nas na nekaj spominja

VZEMIMO, da ti nekdo da čudovito darilo. Kaj pri tem občutiš? — Ali boš rekel »hvala lepa« in takoj pozabil na to? Ali pa si boš to zapomnil? —

Jehova nam je podaril še posebno čudovito darilo. Poslal je lastnega Sina na zemljo, da bi za nas umrl. Zato smo lahko osvobojeni bolezni in smrti. Kolikšno ljubezen sta pokazala! Zagotovo nočemo pozabiti, kaj sta storila za nas, mar ne? —

Ali si vedel, da nam je Božji Sin na poseben način pokazal, kako se naj spominjamo tega, kar je storil? — Ali te zanima? —

Predstavljaj si, da si v gornji sobi neke hiše v Jeruzalemu. Noč je. Poglejva, kdo je v njej. Tu so Veliki učitelj in njegovi apostoli. Vsi sedijo na ležalnikih okrog mize. Na mizi vidiš pečeno jagnje, ploščate hlebčke kruha in rdeče vino. Toda to ni običajna večerja. Praznujejo namreč posebno večerjo. Ali veš, zakaj? —

Ta večerja jih spominja na nekaj važnega, kar se je zgodilo že stoletja pred tem. Bilo je tiste noči, ko je Jehova osvobodil svoje ljudstvo Izrael iz suženjstva v Egiptu.

Jehova je takrat rekel svojemu ljudstvu: ‚Zakoljite jagnje za vsako družino in namažite z njegovo krvjo podboje vrat svojih hiš.‘ Potem je še rekel: ‚Pojdite v svoje hiše in jejte to jagnje.‘

Naredili so tako in tisto noč je šel Božji angel skozi egiptovsko deželo. V večini hiš je pomoril vse prvorojence, kjer pa je na podbojih videl kri, je šel mimo. V teh hišah ni umrl noben otrok. V katerih od teh hiš bi rad bil, če bi bil tam? —

Egiptovski kralj se je zelo prestrašil tega, kar je storil Jehovov angel. Izraelcem je rekel: ‚Svobodni ste. Pojdite iz Egipta!‘ Zato so natovorili svoje kamele in osle ter odšli.

Toda Jehova ni želel, da bi njegovo ljudstvo pozabilo, kako ga je osvobodil. Zato je rekel: ‚Enkrat v letu pripravljajte podobno večerjo, kot ste jo použili na ta večer. In pripovedujte svojim otrokom, kaj se je te noči zgodilo v Egiptu.‘

Ta posebna večerja se je imenovala pasha. Ali veš, zakaj? — Ker je šel Božji angel tiste noči »mimo« hiš, ki so bile označene s krvjo. Ali se spomniš?

Jezus in apostoli so se tega spominjali, ko so jedli pashalno večerjo. Za tem pa Jezus naredi nekaj zelo pomembnega. Pozorno opazujva.

Jezus vzame enega od preostalih kruhov in ga, zatem ko je molil nad njim, prelomi. Poda ga učencem in reče: »Vzemite, jejte!« Nato pa pristavi: ‚Ta kruh predstavlja moje telo, ki ga bom dal, ko za vas umrem.‘

Jezus vzame še kelih rdečega vina. Po molitvi ga ponudi naokrog. Reče: »Pijte iz njega vsi.« Rekel jim je tudi: ‚To vino predstavlja mojo kri. Kmalu bom prelil svojo kri, da vas osvobodim greha. Delajte to vedno znova v moj spomin.‘ (Matevž 26:26-28; 1. Korinčanom 11:23–26)

Ali si opazil, da je Jezus rekel, da naj to delajo v spomin nanj? — Oni ne bodo več jedli pashe, temveč naj bi namesto nje vsako leto enkrat praznovali to posebno večerjo v spomin na Jezusovo smrt. Ta se imenuje Gospodova večerja. Danes jo imenujemo tudi spominska svečanost. Zakaj? — Ker nas spominja na tisto, kar sta Jezus in njegov Oče storila za nas.

Ali boš šel z menoj na spominsko svečanost, ko se bo zopet praznovala? — Če boš šel, boš videl, kako se ponudi ploščat kruhek in rdeče vino. Na kaj te bosta spomnila kruh in vino? —

Kruh naj bi nas spominjal na Jezusovo telo. Bil je pripravljen darovati svoje telo zato, da bi mi lahko večno živeli. In kaj naj rečemo za rdeče vino? — To nas naj spominja na Jezusovo kri, ki je bila prelita, ko so ga pribili na mučilni kol, da je umrl.

Jezusova kri je mnogo bolj dragocena kakor kri pashalnega jagnjeta v Egiptu. Ali veš, zakaj? — Ker nam Jezusova kri lahko omogoči odpuščanje grehov.

Ali veš, kaj pomeni, da nam bodo odvzeti vsi grehi? — Tedaj ne bomo nikoli več naredili nič napačnega. Tudi ne bomo več bolni, ne bomo se starali in umirali! Na to naj bi mislili, ko gremo na spominsko svečanost.

Ali naj bi na spominski svečanosti vsak od nas vzel kruh in pil vino? — Ne. Jezus je rekel tistim, ki to delajo, takole: ‚Vi boste imeli delež v mojem kraljestvu in v nebesih boste z menoj sedeli na prestolih.‘ To pomeni, da bodo šli v nebo in bodo tam kralji z Jezusom. Samo tisti, ki imajo takšno upanje, smejo vzeti kruh in vino.

Čeprav ne jemo tistega kruha in ne pijemo vina, naj bi vendarle bili na spominski svečanosti. Ali veš, zakaj? — Ker je Jezus dal svoje življenje tudi za nas. Če gremo na spominsko svečanost, pokažemo, da tega nismo pozabili. Spominjamo se tega čudovitega Božjega darila po Jezusu.

(Drugi stavki, ki jih lahko preberemo, da bi videli, kako važno je biti na spominski svečanosti: Lukež 22:19, 20, 28–30; 1. Korinčanom 11:27)