Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Čas prerojenja

Čas prerojenja

13. poglavje

Čas prerojenja

1. a) Kakšno čudovito priložnost bodo imeli tisti, ki bodo preživeli v »novo zemljo«? b) Toda kaj bo za to potrebno?

UPANJE na to, da lahko preživimo konec tega sprijenega sveta, je velika stvar. Vsi bi radi ušli krivici, pohlepu in nasilju tega sveta. Še raje pa bi preživeli zaradi nečesa drugega. Zaradi česa? Zaradi tega vendar, ker se bo vsakdo, ki bo postal del »nove zemlje« lahko znebil hib, bolezni, bolečin in celo smrti. (Razodetje 21:1–5) Zato pa bo moral biti greh popolnoma izkoreninjen. Kako? Odgovor je povezan s tem, kar Jezus Kristus opisuje kot »prerojenje«.

2. Kaj je »prerojenje«, o katerem piše v Mateju 19:28?

2 Jezus je svojim apostolom rekel: »Ob prerojenju sveta, ko bo Sin človekov sedel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.« (Matej 19:28, EI) To bo čas »prenovljenja«, čas, »ko se bo vse prenovilo«, kot piše po drugih prevodih Svetega pisma. (Rotherhamova The Emphasised Bible in Jeruzalemska Biblija) Zaradi tega prerojenja bo človek spet lahko užival popolnost, kakršno je imel v začetku.

3. a) Kakšne so bile posledice Adamovega greha? b) Zakaj se noben Adamov potomec ne more sam osvoboditi posledic podedovanega greha?

3 Zaradi greha, ki so ga podedovali Adamovi potomci, morajo vsi umreti, mnogi morajo umreti tudi po hudih boleznih. (Rimljanom 5:12) Smrti se ne da podkupiti. Življenja si noben človek ne more zaslužiti z nikakršnimi deli, niti zase niti za koga drugega. Božja pravičnost zahteva za človeštvo, če naj bi to spet dobilo priložnost za večno življenje, žrtev, ki naj bi bila po vrednosti enaka temu, kar je Adam izgubil: se pravi popolno človeško življenje. Nihče od Adamovih potomcev ni mogel ponuditi takega življenja. (Psalm 49:7–9; Propovednik 7:20)

4. a) Kako je bilo poskrbljeno za odkupnino? b) Kako lahko ta nam koristi?

4 Jehova sam je milostno poskrbel za to stvar tako, da je svojega edinorojenega Sina Jezusa poslal na zemljo kot popolnega človeka, da bi ta dal svoje življenje v »ustrezno odkupnino«. (1 Timoteju 2:5, 6, NS) Kakšno nezasluženo dobroto in ljubezen do ljudi je Bog s tem pokazal! Življenje, ki je zaradi te milosti dosegljivo, se ne da zaslužiti kot plačo ob koncu meseca; to življenje je Božji dar. Vseeno pa je ta dar dan samo tistim, ki iskreno priznajo svojo potrebo po Božjem vodstvu, ki verujejo in vero kažejo tako, da so poslušni Božjemu Sinu. (Rimljanom 6:23; Janez 3:16, 36) Kdaj pa bo človeštvo užilo blagoslove te žrtve?

KAKO NAM KRISTUSOVA ŽRTEV KORISTI ŽE ZDAJ

5. a) Komu je najprej koristila Kristusova žrtev? b) Kateri drugi skupini ta žrtev še koristi in od kdaj?

5 Ta žrtev ljudem koristi že od takrat, ko je Jezus Kristus (v vlogi Božjega vélikega duhovnika) prenesel Bogu v nebesih njeno vrednost. Najprej so to korist občutili leta 33. našega štetja na binkoštni dan vsi tisti, ki naj bi kot Kristusovi dediči postali kralji in duhovniki pri njem v nebesih. (Apostolska dela 2:32, 33; Kološanom 1:13, 14) Kasneje, še posebej 1935. leta, pa so se začeli zbirati še vsi tisti, ki so se oprijeli upanja na večno življenje na zemlji. Tudi njihovo upanje je postalo uresničljivo prav zaradi Kristusove žrtve. (1 Janezov 2:1, 2) Učinek te žrtve se je prikazal postopoma: nekaj podobnega se je v starodavnem Izraelu zmeraj dogajalo na Spravni dan.

6. Na kratko povej, kaj se je dogajalo na spravni dan.

6 V svetem šotoru in kasneje v templju je služil veliki duhovnik iz Aronove levitske rodovine. Drugi moški iz Aronove rodovine so bili podduhovniki, vsi ostali iz Levijevega rodu pa so služili kot pomočniki. Za pokritje grehov je veliki duhovnik žrtvoval dve živali, potem pa od vsake posebej prinesel kri v Najsvetejše, kot je to predpisal sam Jehova. Najprej je aronski veliki duhovnik žrtvoval junca »zase in za svojo hišo«, torej za ves Levijev rod. (3 Mojzesova 16:11, 14) Potem je žrtvoval še kozla za grehe »ljudstva«, za ostalih dvanajst rodov. (3 Mojzesova 16:15) Na koncu so grehe vseh Izraelcev priznali nad glavo živega kozla in ga takoj nato odgnali v pustinjo. (3 Mojzesova 16:21, 22) Kaj je vse to pomenilo?

7. a) Kaj je ponazarjala žrtev ene živali? b) Zakaj so žrtvovali več kot le eno žival?

7 Apostol Pavel nam razloži, da se spolnitev vsega tega osredotoča na žrtev Jezusa Kristusa. »Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le podoba pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj stoji za nas pred Božjim obličjem ... in odpravil je greh, s tem da je daroval samega sebe.« (Hebrejcem 9:24–26, EI) Zakaj pa je moral duhovnik nesti na Spravni dan v Najsvetejše kri dveh živali? Tako je bilo opozorjeno na različne vidike izpolnitve Jezusove popolne človeške žrtve. Na še en vidik pa je pokazalo priznanje grehov vsega ljudstva nad glavo živega kozla, ki so ga odgnali v pustinjo.

8. a) Kako lahko iz postopka na spravni dan doženemo, komu bo koristila Kristusova žrtev? b) Na kakšen način je žrtev za »ljudstvo« kazala na Jezusovo žrtev? c) Kaj je ponazarjal kozel, ki so ga odgnali v pustinjo?

8 Junčevo kri, ki je bila darovana za Aronovo hišo, je veliki duhovnik nesel najprej v Najsvetejše; tako je Jezusova žrtev veljala najprej za tiste, ki bodo z njim združeni v nebeškem duhovništvu. To se dogaja od 33. leta našega štetja naprej. Za razliko od Arona Jezus Kristus ni imel greha, za katerega bi se moralo žrtvovati, grešni pa so njegovi podduhovniki. Njih je predstavljal Levijev rod. (1 Petrov 2:4, 5) Darovanje krvi druge žrtve, kozla, za grehe »ljudstva«, je kazalo na to, da bo Jezusova žrtev kasneje koristila tudi drugim ljudem, ne le skupini, namenjeni za nebesa. Koristila bi tistim, ki bi dobili pravico do življenja na obnovljeni rajski zemlji. Te je na spravni dan predstavljalo »dvanajst Izraelovih (neduhovniških) rodov«. (Matej 19:28; Psalm 37:29) Jezus ni le umrl za vse te ljudi, ampak je v resnici odstranil grehe vseh, za katere je umrl žrtvene smrti in jim prinesel tolažbo. To stvar je predstavljal živ kozel, nad katerim so na koncu priznali grehe vsega Izraela in ga za zmeraj odgnali v pustinjo. (Psalm 103:12; Izaija 53:4–6)

9. a) Kakšnih blagoslovov so sedaj deležni tisti, ki verujejo v Kristusovo žrtev? b) Kakšnih blagoslovov bodo še deležni kasneje?

9 Popolna sprava za grehe, čistost pred Bogom, je ne glede na prejšnje življenje dosegljiva vsakomur, ki veruje v Jehovino dobroto, kakršno je pokazal po Kristusu. Uživajo lahko neprecenljive blagoslove v sveti službi Bogu s čisto vestjo. (1 Korinčanom 6:9–11; Hebrejcem 9:13, 14) Vendar pa zato niso že kar zdaj osvobojeni vseh posledic greha. (1 Janezov 1:8–10; Rimljanom 7:21–25) Za vse, ki bodo vladali s Kristusom v nebesih, bo takšno življenje možno šele po koncu njihovega zemeljskega življenja; takrat torej, ko bodo obujeni v nebeško nesmrtnost. Ostalemu človeštvu pa bodo grehi izbrisani s prerojenjem.

»OB PREROJENJU«

10. a) Kdaj se je začelo prerojenje? b) Ali je kdo že sédel na prestole, ki jih je obljubil Jezus?

10 Prerojenje pride po Jezusovih besedah, »ko bo Sin človekov (Kristus) sédel na prestol svojega veličastva«. (Matej 19:28, EI) Vse se seveda ni zgodilo kar takoj ob ustoličenju. Po ustoličenju 1914. leta je Jezus najprej očistil nebesa; iz njih je izgnal satana in njegove demone. Potem je začel svoje maziljene naslednike obujati v nebeško slavo. (Razodetje 12:5, 7–12; 1 Tesaloničanom 4:15–17) »Dvanajst prestolov« niso zasedli le zvesti Jezusovi apostoli, ki jim je bilo to obljubljeno; postopoma naj bi še vsi drugi izmed 144 000 ob vstajenju od mrtvih sedli na nebeške prestole. (Razodetje 3:21)

11. Kako morejo ’druge ovce’ že zdaj občutiti posledice prerojenja?

11 Ko se je zbiranje ljudi za nebesa že bližalo koncu, se je začelo še zbiranje velike množice »drugih ovc« — še posebej od 1935. leta naprej. Tudi tem je tako koristila Kristusova žrtev, ker so ’oprali svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi’. Drug drugemu pomagajo obleči »novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti«. (Razodetje 7:9, 10, 14; Efežanom 4:20–24, JP) Zmeraj več jih je, ki jim koristi ta Božja priprava, za katero je poskrbel po Kristusu, in to jih lahko pripelje v večno življenje v obnovljenem raju. (Razodetje 7:17; 22:17)

12. a) Koga predstavlja »dvanajst rodov«, o katerih govori Jezus? b) Kdo bo hkrati s preživelimi še blagoslovljen s prerojenjem?

12 Sprijeni svet bo kmalu uničen. Satan bo z demoni vred vržen v brezno. Začel se bo tisočletni Sodni dan za človeštvo. Jezus Kristus, Predsedujoči sodnik, bo poskrbel, da bo vsakdo dobil priložnost in potrebno pomoč, da spozna Jehovine pravične poti in hodi po njih. Maziljeni Kristusovi nasledniki, ki so ostali neoporečni vse do smrti, bodo z njim ’sodili dvanajst Izraelovih rodov’. (Luka 22:28–30; Razodetje 20:4, 6) To ne pomeni, da bodo sodili samo naravne, prave Izraelove potomce. Sodili bodo vse, ki so jih predstavljali pripadniki ’dvanajstih Izraelovih (neduhovniških) rodov’ na Spravni dan. Sem spada célo odkupljeno človeštvo. (1 Korinčanom 6:2) Preživeli iz velike stiske bodo prvi deležni tega programa za prenovo človeštva. Deležni pa ga bodo še milijoni drugih, kajti sojeni bodo »živi in mrtvi«. (2 Timoteju 4:1; Apostolska dela 24:15) Kakšna radost bo to, ko se bodo vračali mrtvi, ki jih bo zajela Kristusova odkupna žrtev! Solze sreče bodo tekle, ko se bodo srečali tisti, ki so se imeli radi.

13. Kako bo mogoče, da bo dosežek tisočletnega sodnega dne pravzaprav to prerojenje?

13 Takrat bo človeštvo po dolgem času osvobojeno telesnih in duševnih slabosti, ki so posledice greha. Ko je bil Jezus na zemlji, je takoj ozdravil mrtvoudne, slepe, gluhe in neme, pohabljene in take, ki jim je zaradi bolezni že pohajala moč. Ta mogočna dejanja so bila samo za predokus tistega, kar bo naredil za vse ljudi v tisočletnem kraljestvu. Jehova ima zato res dobre razloge, da za zmeraj uniči vse, ki so doživeli njegovo čudovito dobroto, pa so se vseeno odvrnili od njegove suverenosti. S poukom o Jehovinih pravičnih potih pa bodo razmišljanje in nagnjenja ubogljivih ljudi z iskreno vero postopoma napredovala do popolnosti. Ti ljudje bodo ljubili Jehovo in bodo zares skusili prenovljenje ali prerojenje. Tako bo, kot bi dobili možnost za novo življenje z novim očetom, Očetom večnosti, Jezusom Kristusom. (Izaija 26:9; 9:6)

14. Kakšnega dragocenega odnosa bodo deležni vsi, ki bodo prestali zaključno preskušnjo?

14 Po zadnji preskušnji na koncu tisočletja jih bo Bog Jehova po Kristusu posvojil kot sinove svoje popolne vesoljne družine. Kako veličastni obeti — ne le za preživele iz velike stiske, ampak tudi za vse mrtve, ki bodo obujeni, da bi bili deležni sreče življenja na rajski zemlji! (Rimljanom 8:20, 21)

[Preučevalna vprašanja]