Drugačen odnos do poslušnosti
17. poglavje
Drugačen odnos do poslušnosti
1. Zakaj je Jehova dovolil Babiloncem uničiti Jeruzalem?
ŽE VELIKO let preden so Babilonci porušili Jeruzalem, je Jehova Jude opozoril na prihodnje dogodke in na vzroke zanje. Judje pa so raje poslušali svoje trmasto srce namesto, da bi ubogali Boga. (Jeremija 25:8, 9; 7:24–28)
2. a) Katere koristi so po vsej logiki odvisne od poslušnosti? b) Kako je prišel Izrael v zavezni odnos z Bogom?
2 Jehova nikogar ne sili, naj mu služi; od vseh, ki želijo njegovo priznanje in blagoslove življenja, povezane s tem priznanjem, pa terja poslušnost. Ko je Izraelce osvobodil iz Egipta, jim je Jehova rekel: »Če boste sedaj radi poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh narodov, kajti moja je vsa zemlja; in boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2 Mojzesova 19:5, 6, EI) Bog jim je najprej povedal, kaj zahteva od njih in slišali so besede iz »knjige zaveze«, potem pa sami od sebe sprejeli odgovornosti, ki izhajajo iz takega odnosa z Bogom. (2. Mojzesova 24:7)
3. a) Kako vse so Izraelci potem pokazovali upornega duha zoper Jehovo? b) Zakaj je to zapisano v Svetem pismu?
3 Vseeno pa se je kmalu zatem pokazal duh uporništva. Izraelovi sinovi niso odkrito zatajili vere v Jehovo; kršili pa so njegov zakon, mnogi so hoteli pomešati čaščenje Jehove z egiptovskimi običaji. (2 Mojzesova 32:1–8) Potem so nekateri našli napake na možeh, ki si jih je Jehova sam izbral za svoje vidne predstavnike. (4 Mojzesova 12:1–10; 16:1–3, 31–35) Izraelci so kot narod pokazovali šibko vero, kajti iz strahu pred ljudmi svojih dejanj niso oblikovali po Božji besedi. (4 Mojzesova 13:2, 31–33; 14:1–4; Hebrejcem 3:17–19) Nenamerne napake je Jehova ponižnim skesancem odpustil. Toda v devetih stoletjih je ljudstvo namerno opuščalo Božje zahteve drugo za drugo. Njihova dejanja in posledice teh so zapisane v Svetem pismu nam v svarilo. (2. letopisov 36:15–17; 1 Korinčanom 10:6–11)
4. a) Kdo so bili Rehabovci? b) Kakšne obveze jim je naložil Jonadab?
4 V Jeremijevih dneh je Jehova Izraelcem po večkratnih svarilih pred strašnimi posledicami njihove poti dal za zgled Rehabovce. Ti niso bili Izraelci, bili so potomci tistega Jonadaba, ki je pokazal, da je povsem na strani Jehuja, gorečneža za Jehovo. Ta Jonadab (ali Jehonadab) je kot patriarhalni voditelj Rehabovcev svojemu rodu zapovedal, naj se za zmeraj zdrži vina in naj ne prebiva v hišah in naj ne obdeluje polja, temveč naj živi nomadsko življenje po šotorih. Tako bi spodobno, preprosto živeli brez uživaštva in pregreh mestnega življenja, skupaj z Izraelci, s katerimi so živeli, pa bi častili Jehovo.
5. Na kakšen način so Rehabovci postali zgled za poslušnost?
5 Ali je mogoče, da so Rehabovci ubogali svojega prednika, če Judje niso ubogali Jehove, vesoljnega suverena? Seveda je mogoče, in ubogali so ga zares zgledno. Čeprav so se ob napadu babilonske in sirske vojske zatekli v Jeruzalem, so še naprej živeli v šotorih. Kako pa so se držali zapovedi, naj se zdržijo vina, ko so živeli med ljudmi, ki jim vino ni bilo prepovedano? Jehova je naročil Jeremiju, naj jih privede v eno tempeljskih soban in naj postavi prednje vino. Rehabovci niso marali piti. Zakaj ne? Vse kaže, da so spoštovali predanost svojega praočeta Jehovi, doumeli so njegovo dobrohotno skrb za njihov blagor in so zato držali njegovo zapoved. Jehova je bil zadovoljen s tolikšno poslušnostjo, ki je hkrati kazala pomanjkljivo poslušnost Judov do Jehove. (Jeremija 35:1–11)
6. a) Kdo je danes podoben Rehabovcem? b) Kdo se je izkazal kot dvojnik neposlušnega Izraela?
6 Tudi danes so nekateri podobni Rehabovcem. To so Gospodove »druge ovce«. Danes ni stvar v tem, ali bodo pili vino ali ne. (Primerjaj 1 Timoteju 5:23) To je njihova osebna stvar, dokler pač ne prično popivati ali celo postanejo težki pijanci. (Pregovori 23:20; 1 Korinčanom 6:9, 10) Pomembna pa je poslušnost do Boga. Za nasprotje krščanstvu, ki je sodobna podoba odpadniškega Izraela, današnji Rehabovci z dejanji kažejo, da vedo, kolikšno vrednost ima poslušnost do Boga. In kaj imajo od tega?
7. a) Kakšno spodbudno obljubo je dal Jehova Rehabovcem? b) Kakšno upanje daje to sodobni skupini Rehabovcev?
7 Za njihovo predanost jim je Jehova obljubil nekaj, kar ima še danes veliko preroško vrednost. »Ker ste bili pokorni zapovedi Jonadaba, svojega pradeda, in ste se držali vseh njegovih zapovedi in delali vse, kakor vam je zapovedal, zato tako govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog: ’Jonadabu, Rehabovemu sinu, naj vse dni ne zmanjka potomca, ki bi ne bil v moji službi.’« (Jeremija 35:18, 19, EI) Preživeli so uničenje Jeruzalema 607. leta pred našim štetjem. Tisti, ki jih ponazarjajo Rehabovci, bodo preživeli bližnje uničenje krščanstva in vsega ostalega sveta, ki si je izbral neodvisno pot, na kateri ne prizna Jehovine nadvlade.
ZAKAJ NI ZMERAJ LAHKO UBOGATI
8. Zakaj je mnogim težko ubogati?
8 Mnogi se le težko naučijo ubogati. Rasli so pač v svetu, kjer vsakdo »dela, kar hoče«. Morda jim je tisto, kar zvedo o življenju v Božjem kraljestvu, všeč. Če jim ponos zamegli trezno premišljevanje, se morda prestrašijo kakšnih Božjih zahtev ali pa najdejo napake pri tem, kako so te zahteve izražene. (Pregovori 8:13; 16:18) S to težavo se je v dneh preroka Elija ubadal Naaman, sirijski vojskovodja.
9. a) Kako je prišlo do tega, da je šel Naaman k Eliju? b) Kaj je pričakoval in kaj se je v resnici zgodilo?
9 Naamana je napadla gobavost. Ker mu je mlada izraelska ujetnica smelo zatrjevala, da bo ozdravel, če bo le poiskal Jehovinega preroka Elija, se je Naaman odpravil v Izrael. S konji in bojnimi vozmi se je ustavil pred Elijevo hišo. Naaman je bil pomembna oseba in je pričakoval, da mu bo Elija prišel naproti in da bo potem uprizoril cel ceremonial, v katerem bo klical Jehovo in krožil z rokami nad gobavimi udi, dokler ne bo gobavost izginila. Elija pa mu je samo poslal glasnika, po katerem mu je naročil, naj se sedemkrat okoplje v Jordanu. (2 Kraljev 5:1–12)
10. a) Kako je reagiral Naaman? b) Kaj ga je potem prepričalo, da je ubogal? c) Kaj se je zgodilo?
10 Naaman je bil užaljen. Jezno je odšel. Ko pa se je potem posvetoval s svojimi služabniki, se je ponižal in začel verovati. »Tedaj je šel in se po besedi Božjega moža sedemkrat potopil v Jordanu. In njegovo telo je spet postalo kakor telo majhnega dečka; bil je čist.« Naaman je bil prepričan, da je edino Jehova pravi Bog in spoznal je, da je bilo vse, kar mu je Elija naročil, od Boga, čeprav se je sam sprva temu uprl. (2 Kraljev 5:13–15, EI)
11. a) Na kakšen način so »druge ovce« Naamanova slika? b) Kaj se moramo vsi skupaj pomembnega naučiti?
11 Ali je morda tudi v tebi kaj Naamanovih potez? Kot domala vsi tujci med Izraelci, ki so izpričali svojo vero, je tudi Naaman v Svetem pismu upodobljen kot predhodnik »drugih ovc«, ki se pridružujejo pravemu bogočastju. Vsi ti, rojeni v grehu, so bili nekdaj duhovno bolani. Pri Jehovinih maziljenih služabnikih so morali poiskati pomoč in potem ubogati vse, o čemer so jih ti »služabniki« poučili iz Božje besede. (Matej 24:45) Nekateri niso takoj upoštevali vseh biblijskih nasvetov — na primer, da je treba redno obiskovati skupščinske sestanke, da se morajo ločiti od sveta in se po krščansko krstiti v vodi. S predanostjo in krstom v vodi so morda odlašali zato, ker bi se morali kot Kristusovi sledilci ’odpovedati samim sebi’. Včasih so kritizirali na kakšen način so jim za to stvar odgovorni v skupščini svetovali. Sčasoma so se pa vsi, ki so res hoteli ostati med Gospodovimi ’drugimi ovcami’, morali naučiti da sta ponižnost in ljubeča poslušnost nujni. (Jakob 4:6; Matej 16:24)
KORISTNE ZAPOVEDI
12, 13. a) Zakaj nam je v korist, če ubogamo Jehovine zapovedi? b) Kako lahko to nazorno opišeš?
12 Ko spoznamo Jehovo in njegove poti, spoznamo tudi resničnost besed, ki jih je v davnih časih govoril svojim služabnikom: »Jaz sem Jehova, tvoj Bog, ki te učim, da storiš, kar ti koristi, ki te vodim po potu, po katerem naj hodiš. O, da bi pazil na moje zapovedi!« (Izaija 48:17, 18, EI) Jehova si najbolj želi, da bi njegovo ljudstvo ubogalo njegove zapovedi ter se tako ognilo vsega hudega in res uživalo življenje. Pozna naš ustroj in ve, kaj nas lahko zares osreči. Svari nas pred vedenjem, ki bi nas poniževalo ali rušilo naše odnose z drugimi.
13 Kdor se je držal svarila pred nečistovanjem in prešuštvom, se je ognil posledic — čustvenih pretresov, bolezni in nezaželene nosečnosti. (1 Korinčanom 6:18; Hebrejcem 13:4) Po nasvetu iz Drugega pisma Korinčanom 7:1 se ni vdal tobaku in drugim mamilom, ki škodujejo zdravju in povzročijo prerano smrt. Njegova zapoved o ’vzdrževanju krvi’ njegovim služabnikom pomaga okrepiti zaupanje v Njega — od katerega so odvisni vsi upi na prihodnost — hkrati pa jih varuje pred strašnimi posledicami, ki se v obliki bolezni širijo s transfuzijami. (Apostolska dela 15:28, 29)
14. Kako nam koristi to, da najprej skrbimo za Kraljestvo, namesto da se po nepotrebnem mešamo s svetom?
14 Dokler smo v svetu, smo z njim do neke mere povezani. Toda Jehova nam pravi, naj nikar ne upamo vanj in naj ne bomo njegov del. On ve kakšna bo bodočnost tega sveta. Gotovo bi bilo neumno vse svoje življenje graditi nekaj, kar bo Bog na koncu porušil! Še huje je to, da bodo takšni tudi sami deležni usode sveta, ki so mu posvetili svoje življenje. Koliko boljši je torej nasvet Božjega sina: Iščite Božje kraljestvo! To naj vam bo prva stvar v življenju. (1 Janezov 2:17; Matej 6:33)
15. a) Kaj se moramo naučiti delati, če hočemo dobiti tisto, kar je Adam zapravil? b) Kako se bo Jehova sporazumeval z nami v tisočletju?
15 S popolnim poznavanjem človeških potreb Jehova pripravlja svoje ljudi na življenje v pravičnem novem sestavu stvari. Zaradi neposlušnosti je Adam izgubil človeško popolnost, zapravil večno življenje in bil izgnan iz raja. Če hočemo biti med tistimi, ki bodo blagoslovljeni s tem, kar je Adam zapravil, potem moramo dokazati, da upoštevamo Božje besede. In kako se bo sporazumeval z nami v tisočletju, ko bo človeštvo postajalo popolno? Po mesijanskem Kraljestvu. Ali bo ta vlada imela vidno predstavništvo tudi na zemlji? Da. V kraljevi službi bodo ’knezi po vsej zemlji’. (Psalm 45:16; primerjaj Izaija 32:1, 2.) Človeštvo bo svojo poslušnost do kralja dokazalo tako, da bo ubogalo njegove kneze.
16. Zakaj nas že zdaj ščiti ubogljivost do starešin in kako se na ta način učimo živeti v Božji novi ureditvi?
16 Za tisti čas Jehova že zdaj po svoji vidni teokratični organizaciji pripravlja ljudi. Po skupščinah je postavil po duhu starejše ljudi ali starešine. Starešine nadzorujejo sestanke skupščine, drugim dajejo zgled v oznanjevanju vesti o Kraljestvu. Vse, ki hočejo služiti Jehovi, učijo, kako naj v svojem življenju uporabljajo svetopisemska načela in jih prijazno opozarjajo na zanke, ki bi jim lahko pokvarile odnos z Jehovo. Jehovine priče so po vsem svetu že ugotovile, da jih lahko upoštevanje navodil starešin ohrani pri življenju v neurjih, potresih in izbruhih oboroženega nasilja. Skupščina pa ni last starešin; to je Božja last. Starešine ne trdijo, da so navdihnjeni. Toda Sveto pismo pravi, da jih Bog uporablja za voditelje, in kdor jih upošteva, spoštuje tudi priprave, s katerimi Jehova uri svoje služabnike za preživetje v novo ureditev. (Apostolska dela 20:28; Hebrejcem 13:17)
17. Kaj bi nas moralo gnati, da ubogamo?
17 Motiv za poslušnost pa ni le želja po preživetju svetovnega uničenja. V njem je še nekaj: Kaj? Spoštovanje življenja in vsega, kar je Bog storil za ohranitev življenja. Hvaležnost za darove, ki nam bogatijo življenje — za zmožnost mišljenja, občudovanja lepote in duhovnih vrednot, za spoznanje in možnost čaščenja stvarnika. Pa tudi zavest velike ljubezni, ki je Bogu narekovala, da je žrtvoval svojega sina in tako ustvaril pot, po kateri tudi mi lahko dosežemo večno življenje.
18. Kako gledamo na poslušnost Bogu in njegovi organizaciji, ko ga enkrat dobro spoznamo?
18 Kdor je dobro spoznal Boga, mu poslušnost ni neprijetna dolžnost. Natančno poznavanje njegovih namenov in zahtev in vse dobro, ki iz tega izvira, ne dopušča dvoma o tem, da je upoštevati Božja vodila edina prava in pametna pot. Ljudje jo jemljejo kot zaščito. Tako lahko tudi pokažejo svojo ljubezen do Boga. Radi ga ubogajo. (1 Janezov 5:3; Psalm 119:129)
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 135]
Nekateri se morajo ponižati kot gobavi Naaman.
