1. poglavje

Kaj bo s planetom Zemljo?

1. Kakšno prihodnost pričakuješ in zakaj?

KAJ bo prihodnost prinesla tebi, enemu izmed milijard ljudi, kar jih danes živi na zemlji? Ali si želiš mirnega in varnega življenja sredi ljudi, ki se imajo zares radi? Dočakal boš lahko vse to in še marsikaj drugega. Toda, takšne prihodnosti večina ljudi ne pričakuje. Zakaj ne?

2, 3. Kako grožnja jedrske vojne vpliva na poglede mnogih ljudi na prihodnost?

² Zaradi možnosti jedrske vojne se ljudje resno sprašujejo, ali se večjemu delu človeške rase sploh  še obeta kakšna prihodnost. Ko so 1945. leta prvič uporabili atomsko bombo, je takoj pobila 70 000 moških, žensk in otrok. Naslednje dni in leta jih je v hudih mukah pomrlo še na tisoče. Ena sama običajna bojna glava pa ima danes v sebi eksplozivno moč vseh bomb, kar so jih zmetali med Drugo svetovno vojno. Za takojšnjo uporabo je pripravljenih na desetine tisočev primerkov jedrskega orožja. Svet pa še vedno za oboroževalno tekmo, ob kateri se ljudem ježijo lasje, porabi na dan več kot 2 000 000 000 (dve milijardi) dolarjev.

³ Kaj pa če bi prišlo do »omejene jedrske vojne«? Tudi ta bi še vedno bila strašna. Priznani znanstvenik, Carl Sagan, pravi, da bi civilizacija »skoraj gotovo propadla«, če bi ljudje uporabili le delček svojega jedrskega orožja, »in čisto mogoče je, da bi človeški rod izumrl«. Večinoma ljudje ne marajo misliti na to možnost, vendar to ne odstranjuje nevarnosti. Zmeraj več se jih tudi priključuje nekakšnim združenjem za preživetje. V upanju, da bodo nekateri vendarle preživeli, si v odročnih krajih gradijo zaklonišča in vanje nosijo hrano in zdravila, pa tudi orožje, da bi lahko odgnali nezaželene vsiljivce.

4. Zakaj zloraba okolja predstavlja tako veliko nevarnost?

⁴ Razen pred jedrsko vojno, svarijo znanstveniki tudi pred splošno katastrofo vsled onesnaževanja okolja. Zrak, ki ga vdihavamo, je tako zastrupljen, da bi nas to moralo resno skrbeti. Gozdovi se krčijo v zastrašujočem obsegu; ti pa so pomembni za kroženje kisika in vode v naravi ter preprečujejo izpiranje prsti. Neznanje in pohlep sta uničila že veliko obdelovalne zemlje. Voda je onesnažena, vanjo se pogosto stekajo vseh vrst odplake, največkrat  hudo strupene. Pa vendar je od teh naravnih bogastev odvisno naše življenje.

5, 6. Katere druge situacije še odvračajo ljudi od pričakovanja varnega in srečnega življenja?

⁵ Morda se ti zdi še bolj zaskrbljujoče, da ljudje zaradi nasilja in zločinov postajajo jetniki lastnih domov. Zaradi političnih in družbenih nemirov postaja življenje tvegano. Vse večja brezposelnost in astronomska inflacija silita ljudi v bedo in obup. Družinsko življenje marsikje še malo ni takšno, kakršno bi moralo biti; vezi ljubezni, ki naj bi jo držala skupaj, najpogosteje sploh ni. Povsod si ljudje pravijo: »Najprej jaz!«

⁶ Kako bi torej človek mogel najti dovolj trdno zagotovilo za varno življenje? Če je naša prihodnost kot prebivalcev zemlje odvisna le od tega, kar lahko storijo ali morejo storiti ljudje, ki so odgovorni za te težave, potem so nam izgledi zares mračni. Ali pa je res tako?

DEJSTVA, KI JIH NE SMEMO SPREGLEDATI

7. a) Kaj dokazuje, da je Sveto pismo Božja beseda? b) Zakaj je važno, da ljudje vedo, kaj pravi Sveto pismo?

⁷ Ljudje vse prevečkrat pozabljajo na Stvarnika zemlje in ljudi, ko načrtujejo za prihodnost. Ampak, kako lahko vemo, kaj Bog pravzaprav namerava? Na to nam odgovarja Sveto pismo. Ta knjiga vedno znova izjavlja, da je njena vsebina božanskega izvora, da jo je navdihnil Bog. Ali je ta trditev resnična? Če je, potem je tvoje življenje odvisno od tvojega ravnanja v skladu z njo. Ker je ta stvar nadvse pomembna, te spodbujamo, da Sveto pismo sam pregledaš. Naletel boš na mnoge prerokbe, ki odražajo podrobnosti glede prihodnosti. Z  edinstveno modrostjo Sveto pismo razpravlja o stvareh, ki so zelo pomembne za tvojo trajno srečo. Če brez zadržkov razmisliš o dokazih, boš spoznal, da je Sveto pismo lahko prišlo le od nadnaravnega izvora, od Boga, ki ima človeštvo resnično rad. * Sveto pismo nam pove, kaj moramo storiti, če hočemo preživeti to kritično obdobje človeške zgodovine. Temu primerno je ta knjiga izmed vseh najbolj razširjena. (Glej 2 Petrov 1:20, 21; 3:11–14; 2 Timoteju 3:1–5, 14–17.)

8. Kako Sveto pismo imenuje Stvarnika planeta zemlje?

⁸ Uvodne besede Svetega pisma podajo temeljno resnico, da je Bog »v začetku ustvaril nebo in zemljo«. (1 Mojzesova 1:1) Čeravno imajo nekateri raje, da Bog ostane brezimen, pa Sveto pismo pove njegovo ime. Razkrije ga že v Prvi Mojzesovi knjigi 2:4, ko pove, da je »Bog Jehova naredil zemljo in nebo«. (Glej še 1 Mojzesovo 14:22; 2 Mojzesovo 6:3; 20:11.) Večji del Svetega pisma je bil prvotno napisan v hebrejščini in v tem delu se Božje ime pojavi skoraj sedem tisočkrat v obliki svetega tetragramatona. Nekateri prevajalci so ga prevedli z Jahve, toda v slovenščini se najdlje in največkrat uporablja ime Jehova.

9. a) Kdo je Bogu nadel to ime? b) Kako pomembno je Božje ime za nas? (Joel 2:32; Miha 4:5)

⁹ Tega imena si niso izmislili pobožni ljudje. Izbral si ga je Stvarnik sam. (2 Mojzesova 3:13–15; Izaija 42:8) Jehova ni hkrati tudi Buda, Brahma, Alah ali Jezus. Zato je prerok Mojzes rekel Izraelcem: »Spoznajte torej danes in si vtisnite v srce: Jehova (hebrejsko JHVH) je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni!« (5 Mojzesova 4:39,  EI) To je Bog, h kateremu je molil Jezus in ga imenoval »edinega pravega Boga«. Danes ga častijo poučeni (obveščeni) ljudje iz vseh narodov. (Janez 17:3; Matej 4:8–10; 26:39; Rimljanom 3:29)

10. Zakaj nevarnost jedrske vojne in škoda, storjena okolju, ne bosta onemogočili Božjega namena z zemljo?

¹⁰ Ker je Jehova ustvaril zemljo, je ves planet njegov in on odloča o njegovi prihodnosti. (5 Mojzesova 10:14; Psalm 89:11) Človeški problemi za Boga niso nerešljivi. Jedrska vojna straši ljudi. Toda, čigavi zakoni nadzorujejo vse spoštljive jedrske reakcije v neštetih milijardah zvezd? Ali mar nima Bog dovolj znanja in moči, da lahko ohrani življenje na zemlji? Tudi težave, ki si jih delajo ljudje, ko zaradi neznanja in sebičnosti onesnažujejo okolje, ne bodo preprečile namena vsemogočnega Boga. Tisti, ki je znal in zmogel ustvariti zemljo in vse čudovite oblike življenja, bo gotovo znal vse skupaj očistiti in začeti znova, če bo le hotel. (Izaija 40:26; Psalm 104:24) Kakšen je torej Jehovin namen v zvezi z našim domovanjem, zemljo?

KAKO DOLGO BO ZEMLJA OBSTOJALA?

11. a) Kaj pravijo znanstveniki, da se bo verjetno zgodilo z zemljo? b) Kdo ve o tej zadevi več od njih in zakaj?

¹¹ Ali namerava Bog zemljo in vse življenjske oblike na njej uničiti? Nekateri znanstveniki domnevajo, da se bo naše Sonce nekoč razletelo in zajelo zemljo v svojo maso. Drugi menijo, da je že v naravi snovnega vesolja, da bo Sonce nehalo sijati in da tedaj tudi na zemlji ne bo več življenja. Ali imajo prav? Kaj pa na to pravi Stvarnik, ki je ustvaril energijo in materijo in ki je postavil zakone od katerih je odvisen naš obstoj? (Job 38:1–6, 21; Psalm 146: 3-6)

12. Kako so se besede iz Propovednika 1:4 izkazale resnične?

 ¹² Jehova je navdihnil modrega kralja Salomona, da je v svoji knjigi primerjal človekovo življenjsko dobo z Zemljo. Propovednik je zapisal tele besede: »Rod prihaja in rod odhaja, zemlja pa ostaja vse do nedoločenega časa.« (Propovednik 1:4, NS) Človeška zgodovina to potrjuje. Koliko rodov se je že izmenjalo, zemlja, planet, na katerem živimo, pa še kar obstoja. Ampak kako dolgo bo še? Prevod Novi svet stvar prevaja dobesedno in pravi »do nedoločenega časa«. Kaj pa to pomeni?

13. a) Kaj lahko pomeni pojem »za nedoločen čas«? b) Kako smo potemtakem lahko prepričani, da bo zemlja ostala za vedno?

¹³ Hebrejska beseda olam, ki je tukaj prevedena z »do nedoločenega časa«, s stališča sedanjosti pomeni nedoločeno, vsekakor pa dolgo razdobje, brez vnaprej določljivega konca. Se pravi, da to lahko pomeni tudi večno. Ali ima tak pomen v tem našem primeru? Ali pa morda pomeni, da bo nekega, za zdaj še nedoločljivega dne, zemlja doživela svoj konec? Nekatere stvari, za katere je Sveto pismo dejalo, da bodo trajale »do nedoločenega časa«, so se namreč v resnici končale. (Primerjaj 4 Mojzesovo 25:13; Hebrejcem 7:12.) Sveto pismo pa z besedo ’o.lam’ opisuje tudi tisto, kar je zares večno — na primer samega Stvarnika. (Primerjaj Psalm 90:2 in 1 Timoteju 1:17.) Glede tega, kaj ta izraz pomeni v zvezi z zemljo, nas ne pušča v dvomih. Psalm 104:5 pravi: »Postavil si zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase (ali: do nedoločenega časa, (NS).« * (Glej tudi Psalm 119:90.)

14. Kako vemo, da planet nekoč ne bo postal izsušena pustinja?

 ¹⁴ Kar bo ostalo za vedno, pa ne bo le gol planet, na katerem ne bi ničesar raslo. Iz Jeremijeve knjige 10:10–12, NS, izvemo tole: »Jehova je v resnici Bog. ... On je naredil zemljo s svojo močjo, On je čvrsto utrdil rodno zemljo s svojo modrostjo in On je s svojo razumnostjo razpel nebesa.« Upoštevaj, da Bog ni le naredil »zemlje«, ampak je čvrsto utemeljil tudi »rodno zemljo«. Namesto tega izraza pa mnogi prevajalci hebrejsko besedo tevel’ večinoma prevajajo preprosto s »svet«. Toda William Wilson v svoji knjigi Old Testament Word Studies piše, da beseda tevel’ pomeni »zemljo, rodovitno in naseljeno, za bivanje primeren planet, svet«. Iz Psalma 96:10 pa izvemo, kaj Jehova pripravlja za to »rodno zemljo«: »Jehova kraljuje. Tudi rodna zemlja je čvrsto utrjena, da ne omahne.« (NS). (Glej tudi Izaija 45:18.)

15. Kako se ta dejstva skladajo z molitvijo, ki jo je Jezus posredoval svojim učencem?

¹⁵ Jezus je torej imel v mislih tole našo zemljo, na kateri živimo, ko je svoje učence učil moliti: »Pridi tvoje kraljestvo; zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matej 6:9, 10, EI)

16. a) Kakšni ljudje bodo potem živeli na zemlji? b) Kaj je »nova zemlja«, o kateri govori Sveto pismo?

¹⁶ Jehova noče, da bi bila zemlja poseljena z ljudmi, ki se ne ozirajo na njenega lastnika in ki tudi drug drugega ne marajo prav dosti. Že davno je obljubil: »Hudodelniki bodo iztrebljeni, čakajoči pa na Jehovo, bodo podedovali deželo. Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:9, 29) »Obljudeni prihodnji svet«, o katerem pripoveduje Sveto pismo, bodo naselili ljudje, ki se bojijo Boga in se iskreno ljubijo med sabo.  (Hebrejcem 2:5, JP, primerjaj Luka 10:25–28.) Božje nebeško kraljestvo bo vse skupaj tako korenito spremenilo, da Sveto pismo govori kar o »novi zemlji« — ne o drugem planetu, pač pa o novi človeški družbi, ki bo živela v takšnem raju, kakršnega ima človekov Stvarnik v mislih že odkar je pričel ustvarjati svet. (Razodetje 21:1–5; 1 Mojzesova 2:7–9, 15)

17. Zakaj je treba že zdaj spoznati Božje zahteve za preživetje?

¹⁷ »Nova zemlja« pa ne bo ustanovljena, če se stara prej ne zruši v uničenju — kakršnega svet še ni videl. Stvarnik bo v prid zemlji in vsem, ki so mu zares hvaležni, »pokončal tiste, ki uničujejo zemljo«. (Razodetje 11:17, 18, JP) In to bo storil prav kmalu! Ali boš tudi ti med preživelimi, ko bo Bog to delo opravil? (1 Janezov 2:17; Pregovori 2:21, 22)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika čez celo 5. stran]