7. poglavje

Kaj lahko naredimo pametnega sedaj, tik pred katastrofo

1. Zakaj ljudem ne bi bilo treba umreti a) ko je potonil Titanic, b) ko je izbruhnil ognjenik Mount Pelée?

ČE razumni ljudje iz zanesljivega vira izvedo, da jim grozi nesreča, bodo nekaj storili, da zaščitijo svoje življenje. (Pregovori 22:3) Na tisoče pa jih brez potrebe pomre, ker so prezaupljivi, oziroma so zaupali napačnim virom. Nekaj sto ljudi je 1912. leta potonilo s Titanikom vred samo zato, ker so kljub opozorilu, naj se spravijo v rešilne čolne, verjeli, da je parnik nepotopljiv. Ko je 1902. leta Mount Pelée na Martiniqu začel bruhati pepel in skale, so se prebivalci bližnjega Saint-Pierra vznemirili, ker pa so postali ogroženi sebični interesi uglednejših članov okrožja, so urednik krajevnega časopisa in krajevni politiki skušali pomiriti ljudi in jih prepričati, naj ne hodijo nikamor, nenadoma pa je goro razneslo in 30 000 ljudi je izginilo.

2. a) Kakšno nujno svarilo se objavlja danes? b) Zakaj je stanje resno?

² Danes je slišati še dosti bolj nujno svarilo — ne pred kakšno krajevno katastrofo, ampak pred Božjo vesoljno bitko Harmagedon. (Izaija 34:1, 2; Jeremija 25:32, 33) Jehovine priče po vsem svetu vedno znova obiskujejo ljudi po njihovih domovih in jih spodbujajo, naj modro ravnajo, da bi ohranili svoje življenje. Ali ti je toliko do življenja, da bi takoj zdaj, brez odlašanja, naredil, kar je treba?

 »SVET MINE«

3. Zakaj bo naše stališče do sveta vplivalo na možnost preživetja?

³ Odločilni dejavnik glede izgleda, da preživiš, je tvoje stališče do sveta. Dokler živiš, si kajpada na svetu. Vendar ti ni treba sodelovati v njihovih napačnih željah in posnemati njegovih brezbožnih dejanj. Ni potrebno, da se povežeš s svetom, tako da bi bolj zaupal ljudem in njihovim naporom kot pa Bogu in njegovemu namenu. Moraš se pa odločiti; na obeh straneh ne moreš biti. »Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« Zakaj? Božja beseda pravi, da zato, ker »ves svet leži v hudobnem«. (Jakob 4:4; 1 Janezov 5:19; Psalm 146:3–5)

4. a) Pojasni, na podlagi Biblije, zakaj ljudje zaradi svojih stališč in dejanj ne bodo smeli živeti v Božjem kraljestvu. b) Zakaj bi moral vsakdo, ki je počenjal take reči, le-te hitro opustiti?

⁴ Jehova gotovo ne bo pustil v svojo pravično novo ureditev ljudi, ki s svojim življenjem kažejo, da jim je najljubše to, kar Bog obsoja. Kdaj bi pa to lahko bilo? Večinoma so to dejavnosti in stališča, ki jih svet jemlje kot same po sebi umevne. Toda, če bi radi preživeli konec tega sprijenega sveta, potem bomo ne glede na to, kar ljudje rečejo ali naredijo, upoštevali biblijsko opozorilo, da nečistniki, prešuštniki, homoseksualci in tisti, ki si dovoljujejo nravno sprijenost in lahkomiselno obnašanje, ne bodo med preživelimi. Naj se ljudje še tako pogosto zatekajo k laži ali kraji, mi takšen način življenja zavračamo. Ogibali se bomo okultizma, čeprav so takšni običaji priljubljeni. Čeprav so ljudje ljubosumni, netijo prepire, dajejo duška svoji jezi, ali skušajo ubežati razočaranju s pomočjo mamil in pijančevanja, jih mi ne bomo posnemali. In če smo se s temi rečmi kdaj ukvarjali, se bomo skušali  zdaj spremeniti. Opustilli jih bomo, čeprav so se nam nekatere teh stvari zdele »normalne«. Zakaj? Zato, ker resnično ljubimo Boga in življenje in pa zato, ker nas Božja beseda opozarja, da »tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva«. (Galačanom 5:19–21, JP; Efežanom 5:3–7; 1 Korinčanom 6:9, 10; 2 Korinčanom 7:1; Razodetje 22:15)

5. a) Kaj se moramo naučiti, če bi radi živeli? b) Katere dobre lastnosti so omenjene v biblijskem citatu na koncu odstavka? Kako pomembne so? Kako si jih lahko pridobimo?

⁵ Če nam možnost večnega življenja v sreči kaj pomeni, potem moramo ugotoviti, kako bi ustregli dajalcu življenja, Bogu Jehovi. (Apostolska dela 17:24–28; Razodetje 4:11) Postopoma moramo pričeti uporabljati njegovo Besedo v vseh vidikih našega življenja. Na ta način bomo kmalu lahko kritično pretehtali svoj odnos do sebe samih in do drugih, do osebnega imetja in pridobitev, in premislili bomo, kako vse to vpliva na naš položaj pred Bogom. Ljudje okrog nas imajo morda vzvišeno mišljenje o sebi, svojem rodu, rasi ali narodu, mi pa bomo resno razmislili o tem kar pravi Biblija: »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6; Zefanija 2:2, 3; Psalm 149:4)

6, 7. Zakaj bi morali svoje življenje preiskati v luči besed iz 1 Janezovega lista 2:15–17?

⁶ Čeprav se drugi pustijo zasužnjiti željam, kakršne zbuja pridobitniška miselnost ali pa jih žene želja po osebnem ugledu, bomo mi preiskali naše življenje v luči besed iz Prvega Janezovega pisma 2:15–17: »Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je na svetu! Če kdo ljubi svet, nima ljubezni do Očeta, kajti vse, kar je na svetu — telesno poželenje, poželenje oči in ošabno vedenje — ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta;  kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost.« (JP) Če se moramo spremeniti, potem je sedaj čas za to.

⁷ Ta svet s svojim načinom življenja ne bo trajal večno. On namreč ni »nepotopljiv«. Ljudje si lahko poskusijo obdržati privržence tako, da jih prepričajo, kako lahko s svojimi napori izboljšajo svet. Ampak edina pot, po kateri se bomo rešili pred grozečo katastrofo, je ta, da upoštevamo Božjo svarilno vest. Zato bo dobro, če si bomo vzeli k srcu zgled Ninivljanov iz dni preroka Jona.

»SPREOBRNILI SO SE, KO JIH JE JONA OPOZORIL«

8. Kako so se Ninivljani pokazali razumne, ko jim je Jona razodel Božje opozorilo? Kakšen je bil izid?

⁸ V devetem stoletju pred našim štetjem je Jehova naročil Jonu, naj gre v Ninive, glavno asirsko mesto, in naj tamkajšnjim prebivalcem oznani, da bo zaradi njihove pokvarjenosti uničil mesto. Kaj so naredili, ko jih je Jona opozoril, da bodo čez štirideset dni vsi pokončani? Niso se posmehovali, ampak so »verovali Bogu, in razglasili so post in se oblekli v raševino«. Sam kralj se jim je pridružil in jih opominjal, naj iskreno kličejo k Bogu in naj se spreobrnejo od svoje sprijenosti in nasilnosti. Takole je namreč premišljal: »Kdo ve? Bog se morda ... odvrne od togote jeze svoje da ne poginemo.« Ker so se odrekli krivim potem, se jih je Jehova usmilil. Pustil jih je živeti. (Jona 3:2–10)

9, 10. a) V čem naj bi posnemali Ninivljane, kot je rekel Jezus? b) Kdo je danes podoben tedanjim Ninivljanom?

⁹ Ko je Jezus v prvem stoletju našega štetja opominjal neverne Jude, jih je takole spomnil na ta dogodek: »Ninivljani bodo vstali na sodni dan skupaj s tem rodom in ga obsodili, ker so se spreobrnili  na Jonovo pridigo; vedite pa: več kakor Jona je tukaj.« (Matej 12:41, JP)

¹⁰ Kaj pa danes? Ali se je tudi danes kdo tako spreobrnil? Seveda. Na tisoče takih »Ninivljanov« je, ki morda nikdar ne bi oboževali Boga Biblije, danes pa se ravnajo po Jehovinem svarilu. Ko izvedo, da je uničenje tega sveta blizu, hočejo najti milost pri Bogu. Glede na svoje prejšnje življenje se v srcu in mislih popolnoma spremenijo in delajo »dela, ki so vredna izpokorjenja«. (Apostolska dela 26:20; glej tudi Rimljanom 2:4). Ali tudi ti želiš biti med njimi? Če da, potem ne odlašaj.

VZTRAJNO PROSI ZA MIR

11. a) Kaj vemo o Gibeoncih? b) Zakaj so si želeli mir z Izraelom?

¹¹ Tudi Gibeonci v Jozuetovih dneh so modro ravnali, ko jim je šlo za življenje. Gibeonci so bili Kanaanci, živeli so nemoralno in materialistično, ukvarjali so se z malikovanjem in demonizmom. Jehova se je odločil, da jih bo uničil. Vedeli so, kako je Jehova pred štiridesetimi leti rešil Izraelce iz Egipta in kako se jim močni Amorejski kralji na vzhodnem bregu Jordana sploh niso mogli uspešno postaviti v bran. Vsakdo med njimi se je zavedal, da so brez oblegovalnih naprav padli mogočni jerihonski zidovi in kako je od mesta Aja ostal le kup ruševin. (Jozue 9:3, 9, 10) Prebivalci mesta Gibeon so hoteli živeti, vedeli pa so, da v boju zoper izraelskega Boga nikoli ne bi mogli zmagati. Zato so nemudoma morali nekaj storiti. Kaj? Izraelcem niso mogli vsiljevati premirja, toda mislili so si, da ga lahko vsaj poskušajo doseči. Kako?

12. a) Zakaj so bili Gibeonci obvarovani, kljub temu, da so Izraelce takorekoč prevarali? b) Kaj so morali opustiti, in kakšno delo jim ju bilo naloženo?

 ¹² Nekaj svojih mož so oblekli tako, kot da imajo zelo dolgo pot za seboj, poslali pa so jih k Jozuetu. Rekli so mu, da so iz zelo oddaljene dežele, da so slišali o velikih Jehovinih delih in da so se kot predstavniki svojega ljudstva prišli ponudit za služabnike in prosit, če bi smeli z njimi skleniti zavezo. Jozue in drugi izraelski veljaki so privolili. Kasneje, ko je vse skupaj prišlo na dan, so Gibeonci ponižno priznali, da so se zbali zase in bili pripravljeni narediti karkoli bi se zahtevalo od njih. (Jozue 9:4–25) Jehova je ves čas opazoval celotno zadevo. Njega ni nihče prevaral. Videl je lahko, da Gibeonci ne skušajo spriditi njegovega ljudstva, kot so to pred tem storili Moabci, in cenil je njihovo veliko željo po življenju. Zato je dovolil, da so pomagali Levitom pri svetem šotoru, zbirali so drva in prinašali vodo ter tako podpirali čaščenje Jehove. Seveda so za to delo postali sprejemljivi šele potem, ko so opustili svoja prejšnja nečista dela. (Jozue 9:27; 3 Mojzesova 18:26–30)

13. a) Kako nam lahko koristi preroška drama o Gibeoncih? b) Kaj se zahteva od ljudi danes, da bi jim prizanesel večji Jozua?

¹³ Glede na dejstvo, da živimo v koncu »poslednjih dni«, mora vsakdo, ki bi rad preživel, nemudoma in z vso resnostjo narediti vse potrebno. Jezusa Kristusa, današnjega Jehovinega sodnega izvrševalca, se ne bo dalo ukaniti, kot se je dalo ukaniti Jozua. Samo po eni poti lahko ljudje pridejo v tisti odnos z Bogom, ki jih bo obvaroval pred uničenjem: javno morajo objavljati svojo vera v Jehovo, pravega Boga. (Primerjaj Apostolska dela 2:17–21.) Obenem morajo Jezusu Kristusu priznati vse vloge, ki mu jih je podelil Bog, in potem z življenjem dokazati,  da ne ljubijo pota tega obsojenega sveta. Postati morajo ponižni Božji služabniki in skupaj z njegovim ljudstvom opravljati sveto službo. (Janez 17:16; Razodetje 7:14, 15)

14. Zakaj je Jehovina rešitev Gibeoncev iz rok sovražnikov pomembna za nas?

¹⁴ Kmalu potem, ko so Gibeonci stopili na stran Jehovinega ljudstva, so prišli v hudo stisko. Pet amorejskih kraljev je začelo oblegati Gibeon, da bi prebivalce spravili nazaj na svojo stran in proti Izraelcem. Gibeonci so poslali Jozuetu nujno prošnjo za pomoč in njihova osvoboditev je bila ena najspektakularnejših v vsej zgodovini. Jehova je sovražnike zmedel, dežil nanje kamenje in s čudežem podaljšal dan za toliko, da so jih Izraelci pregnali vse do zadnjega. (Jozue 10:1–14) Osvoboditev Gibeoncev je preroška za še dosti veličastnejšo osvoboditev velike množice častilcev pravega Boga v vesoljni bitki Harmagedon. V tej osvoboditvi imajo priložnost vsi ljudje iz vseh narodov, če sedaj razumno ravnajo. Ali boš ti izrabil to priložnost? (Razodetje 7:9, 10)

[Preučevalna vprašanja]