Kakšno življenje čaka preživele
4. poglavje
Kakšno življenje čaka preživele
1. Zakaj po skorajšnjem Jehovinem dnevu zemlja ne bo ostala opustošena? (Izaija 45:18)
ČEPRAV bo »Jehovin dan« strašen, pa vseeno ne bo zemlje uničil tako, da življenje na njej ne bi bilo več mogoče. Za seboj ne bo pustil razdejanja, kakršno bi ostalo po jedrskem spopadu, ki bi gotovo naredil zmedo v ekologiji in preživelim nakopal grozotne posledice žarčenja. Stvarnik zemlji ne bo odvzel pogojev za življenje, ampak bo ’pogubil tiste, ki so pogubljali zemljo’. (Joel 2:30, 31; Razodetje 11:18)
2. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova obvaroval zveste v veliki stiski?
2 Jehovini zvesti služabniki niti malo ne dvomijo, da bi jih Bog ne mogel obvarovati v uničevalskem metežu sil, ki jih bo tedaj sprostil. Vedo namreč, da sta v dežju ’ognja in žvepla’, ki je uničeval nravno sprijeni Sodomo in Gomoro, Jehovina angela obvarovala Lota in njegovi dve hčeri. (1 Mojzesova 19:15–17, 24–26) Vedo tudi, da je ob pomoru vseh egiptovskih prvorojencev Jehovin angel maščevanja obšel izraelske domove, ki so bili oškropljeni s krvjo pashalnega jagnjeta. (2 Mojzesova 12:21–29) Zato bo tudi v divjanju velike stiske Jehova obvaroval vse, ki so se zatekli k njemu. (Psalm 91:1, 2, 14–16; Izaija 26:20)
3. Zakaj množica mrličev ne bo ogrozila zdravja preživelih?
3 Res bo po veliki stiski zemlja nastlana s trupli tistih, ki jih bo pobil Jehova. Ampak edinole Bog najbolje ve, kaj bo treba narediti za zaščito zdravja preživelih. Pravi, da bo povabil ptice spod neba in zverine s polja na ’veliko pojedino’, kjer se bodo do sitega nažrle mesa mrtvecev. (Razodetje 19:17, 18; Ezekijel 39:17–20) Česar ti ne bodo pospravili, se on lahko znebi kako drugače. Božji namen z zemljo, kakršnega si je zastavil v Edenu, se bo približal svoji dopolnitvi.
KAJ ODKRIVA BOŽJI PRVOTNI NAMEN
4. Kakšen začetek je Jehova dal prvemu človeškemu paru in zakaj nas to še posebej zanima?
4 Približno podobo prihodnosti, ki čaka vse preživele po veliki stiski, najdemo v življenju, kakršno je Jehova zastavil prvi človeški družini v Edenu. Ko je Stvarnik pripravljal zemljo za človeka, je ustvaril obilo čudovito raznolikih rastlin, rib, ptic in kopenskih živali. »Bog Jehova je zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, ki ga je bil naredil.« (1 Mojzesova 2:8, EI) Vendar pa ni iz vse zemlje naredil raja in ga potem vzdrževal kot kakšen park za človeka. Namesto tega je Jehova prvemu človeškemu paru podelil čudovit začetek, ju blagoslovil in jima dal delo. Prednju je položil načrte, pri katerih bi lahko v polni meri razvila vse svoje sposobnosti in našla v opravljenem delu zadovoljstvo. To bi osmislilo njuno življenje. Kakšna veličastna naloga jima je bila dana — vzgojiti otroke, ki bi odsevali božanske lastnosti, razširiti raj na vse konce sveta in skrbeti zanj ter za vse obilje življenja v njem! Če bi Adam in Eva zmeraj spoštovala Jehovino suverenost, ne bi nikdar umrla. Uživala bi večno in popolno življenje na zemlji. (1. Mojzesova 1:26–28; 2:16, 17)
5. Kakšno življenje potemtakem čaka preživele v veliki stiski?
5 Življenje neposredno po veliki stiski seveda ne bo rajsko. Božji prvotni namen z zemljo in s človekom pa bo ostal nespremenjen. Raj se bo razširil na ves planet, človeštvo bo skrbelo zanj in vsi bodo zedinjeni v čaščenju pravega Boga. Pred njimi bo priložnost večnega življenja v katerem bodo lahko uživali sijajno svobodo Božjih otrok. (Luka 23:42, 43; Razodetje 21:3, 4; Rimljanom 8:20, 21)
6. a) Kaj se bo zgodilo z vso vojaško opremo? b) Zakaj nikomur več ne bo treba stradati?
6 Na začetku bo gotovo treba počistiti ruševine starega sestava. Vojaško opremo, ki bo ostala, bo treba predelati v miroljubna orodja. (Ezekijel 39:8–10; primerjaj Miha 4:3.) Kar bo še ostalo pridelka na poljih, si ga bodo preživeli zagotovo pobrali za hrano. In ko bodo spet zasejali polja in jih potem poželi, se bo spolnila obljuba: »Zemlja bo zagotovo dala svoj plod; Bog, naš Bog nas bo blagoslovil.« (Psalm 67:6, NS; primerjaj s 5 Mojzesovo 28:8.) Ker bosta odstranjeni sebičnost in razprtije starega sestava, ne bo nikomur več treba brez večerje spat. (Psalm 72:16)
7. Kako se Božja modrost in ljubezen kažeta v izbiri novega kralja za zemljo?
7 To bo svet, poseljen z ljudmi, ki vedo, kako pomembno je živeti po Jehovinem vodstvu in z njegovim blagoslovom. In sam Bog bo poskrbel za vse to na način, ki bo odražal njegovo modrost in ljubezen. Za novega kralja zemlje je Jehova postavil svojega Sina Jezusa Kristusa. Sveto pismo nam odkriva, da je Bog po njem ustvaril zemljo in vse različne življenjske oblike na njej. (Kološanom 1:15–17) Božji sin dobro ve, kaj je za stalen obstoj življenja na zemlji potrebno in še posebej je naklonjen stvarem, ki so povezane z ljudmi. (Pregovori 8:30, 31)
8. Kakšen odnos do Jehovine suverenosti bo Kristus pomagal razvijati svojim zemeljskim podanikom?
8 Predvsem pa Sin vdano podpira Jehovino vrhovno oblast. Zanj je bilo napovedano: »Na njem bo počival duh Jehovin: duh modrosti in razumnosti, duh svéta in moči, duh spoznanja in strahu Jehovinega. Strah Jehovin mu je všeč.« (Izaija 11:2, 3, EI) Tudi svojim zemeljskim podanikom bo pomagal, da bodo s prav takim zadovoljstvom prilagodili svoje življenje Jehovinim potem. Pod njegovim kraljevanjem bodo preživeli iz velike stiske vstopili v življenje, kakršno je Bog namenil človeštvu, ko je prvemu paru dal Eden za dom.
KAJ NAM ODKRIJE JEZUSOVA SLUŽBA
9. a) Navedi nekaj strašnih posledic podedovanega greha. b) Kakšno upanje zbujajo Jezusovi čudeži?
9 Da bi uživali takšno življenje, se moramo znebiti bridkih posledic greha. Vsi smo podedovali grešnost po Adamu, ki je zapravil svojo popolnost, ko je prezrl zakon Božje suverenosti. Posledice greha se kažejo na različne načine. Zaradi njega zbolimo, imamo telesne napake, celo nagibamo misliti in delati po napačnih motivih. Na koncu greh povzroči smrt. (Rimljanom 5:12; 6:23) Med svojo zemeljsko službo je Jezus naredil mnogo čudežev, s katerimi je pokazal, kaj bo storil za odrešitev vseh podanikov Božjega kraljestva.
10. Zakaj lahko verjamemo, da je Jezus delal čudeže, čeprav jih znanstveniki ne znajo ponoviti?
10 Toda mnogo ljudi dvomi v vznemirljiva poročila o Jezusovih čudežih, o katerih berejo v Svetem pismu. Zakaj? Zato, ker je v našem svetu zelo priljubljeno biti dvomljivec. Dvomljivci pravijo, da čudež ni verjeten, če ga znanstveniki danes ne morejo ponoviti ali razložiti. Toda, zakaj potem znanstveniki še kar naprej vlagajo toliko časa in denarja v raziskave? Zato, ker mnogo stvari še vedno ne razumejo. Pri našem odnosu do Jezusove službe pa gre v resnici samo za to, ali smo voljni priznati, da v človeške zadeve posega tudi Bog.
11. Kateri pojmi so v Apostolskih delih 2:22 uporabljeni za opis Jezusovih čudežev in kaj kažejo?
11 Apostol Peter je množici v Jeruzalemu 33. leta našega štetja opisal Jezusa kot moža, »ki ga je Bog pred vami javno izpričal z mogočnimi deli in čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem storil«. (Apostolska dela 2:22, NS) Čudeži so bili, kot pravi Peter, »mogočna dela«. Ne dejanja, ki bi jih ljudje lahko ponovili ali razložili, ampak dokazi, da je Božja moč delovala po Jezusu. Bili so »znamenja«, da Jezus je Mesija, Božji sin. Bili pa so kajpak tudi »naznanilo« čudovitih prihodnjih stvari.
12. a) Zakaj se ti zdijo poročila o tem, kako so bili ozdravljeni gobavci, spodbudna? b) Kaj je bilo še posebej pomembnega takrat, ko je Jezus ozdravil hromega?
12 Preberite si poročilo iz evangelijev v Svetem pismu in med branjem mislite na to, da so čudeži, ki jih je delal Jezus, nudili vpogled v tisto, kar bo naredil za ljudi, ki bodo živeli pod Božjim mesijanskim kraljestvom na zemlji. To bo čas, ko bodo ozdravljene tudi nakazne bolezni, kakršna je na primer gobavost — podobno kot je Jezus 33. leta našega štetja na poti v Jeruzalem ozdravil deset gobavcev. Pokazal je, da tem ljudem lahko pomaga in da jim zares hoče pomagati. (Luka 17:11–19; Marko 1:40–42) Mnogi so postali žrtve paralize. Tudi zanje se bo našlo zdravilo — kot za tistega paralitika, ki ga je Jezus ozdravil, ko mu je hkrati odpustil grehe. (Marko 2:1–12)
13. Navedi kakšen Jezusov čudež, ki zbuja upanje a) slepim, b) nemim ali takim z govornimi napakami, c) ljudem, ki so jih mnogi zdravniki brezuspešno zdravili. d) Kako vemo, da bo Jezus zmožen ozdraviti vse vrste bolezni in slabosti?
13 Slepi bodo spregledali, gluhi bodo slišali in nemi spregovorili — prav kot je Jezus pomagal takšnim ljudem v Galileji in Deseteromestju v prvem stoletju. (Matej 9:27–30; Marko 7:31–37) Danes zdravniki za mnogo bolezni nimajo zdravila. Tako je neka ženska iz Kafarnauma »od mnogih zdravnikov veliko pretrpela ter vse svoje imetje potrošila, pa ji ni nič pomagalo«. Jezus jo je ozdravil in ozdravil bo še marsikoga, njej podobnega. (Marko 5:25–29) Rak, bolezni srca, malarija — nobena bolezen ne bo prezahtevna zanj; to je dokazal, ko je med svojo službo v Galileji ozdravljal »vse bolezni in vse slabosti«. (Matej 9:35)
14. Kako poročila o tem, da je Jezus obujal od mrtvih, kažejo na to, kaj bo vstajenje pomenilo preživelim?
14 Takrat bodo lahko tudi mrtvi — ne tisti, ki jih bo Jehova uničil v veliki stiski, ampak milijoni drugih, ki so umrli v stoletjih pred njo — oživeli in odprle se jim bodo možnosti, kakršnih še niso imeli. Kaj bo to pomenilo za preživele? Blizu vasice Nain je Jezus posušil solze gorja neki vdovi, ko ji je obudil edinca. V Kafarnaumu je neznansko razveselil starša, ko jima je od mrtvih obudil hčerkico. (Luka 7:11–16; Marko 5:35–42) Ali bi bil rad zraven, ko bodo tvoji najdražji vstajali od mrtvih? To bo najbolj ganljivo doživetje vseh, ki bodo preživeli v »novo zemljo«.
15. a) Kako Jezusov nauk pokaže, kakšni ljudje bodo takrat živeli na zemlji? b) Kako lahko že danes okusimo takšno življenje?
15 In potem se v življenju ne bosta spet ponovila ista bolečina in isto gorje, ki danes tako pogosto bremenita ljudi. Za to ne pričajo le Jezusovi čudeži, ampak tudi njegov nauk, kajti v »novo zemljo« bodo preživeli le tisti, ki so zares njegovi učenci. (Janez 3:36) Svoje privržence je učil, naj duhovne vrednote postavijo pred materialne težnje, naj zaupajo Jehovi, naj pri njem iščejo vodstvo in naj bodo hvaležni za njegove blagoslove. Z besedo in zgledom je Jezus pokazal, kako pomembno je ljubiti in biti ponižen, iskreno skrbeti tudi za druge in se razdajati zanje. Že zdaj vsi, ki postanejo Kristusovi učenci in se dejansko držijo teh naukov, najdejo odlično poživilo svojim dušam in ga prinašajo tudi drugim. (Matej 11:28, 29; Janez 13:34, 35) To pa je šele predokus življenja, kakršnega bodo uživali vsi, ki bodo tu še potem, ko zdajšnjega sveta brez ljubezni ne bo več. Če boš zdaj ravnal pametno, boš lahko učakal takšno življenje.
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 33]
BOŽJI PRVOTNI NAMEN S ČLOVEŠTVOM
Da bi napolnili zemljo z ljudmi, ki odražajo božanske lastnosti
Da bi razširili raj po vsem svetu in skrbeli zanj ter za živalski svet v njem
Da bi večno živeli na zemlji
