3. poglavje

Kako dolgo bo še trajal ta sestav stvari

1. Kaj se glede na obljube Svetega pisma mnogi med nami sprašujejo?

POVSEM naravno je, da želimo vedeti, kako daleč smo še od dogodkov, ki so tako živo opisani v Svetem pismu in bodo dosegli svoj višek v Harmagedonu. Kdaj bo uničen sedanji sprijeni sestav stvari? Ali bomo doživeli čas, ko bo zemlja postala kraj popolnega miru in prave varnosti za vse, ki ljubijo pravico?

2. a) Katero podobno vprašanje so postavili tudi Jezusovi učenci? b) Ali natančno vemo, kdaj bo konec zdajšnega pokvarjenega sistema? c) Za kakšne zelo koristne podatke je Jezus poskrbel?

² Jezus je zelo podrobno odgovoril na ta vprašanja, ko so ga učenci vprašali: »Kakšno bo znamenje tvoje prisotnosti in zaključka sestava stvari?« O dejanskem uničenju tega pokvarjenega sveta je Jezus jasno rekel: »Glede tega dneva in ure, pa nihče ne ve, niti nebeški angeli, niti sin, ampak le Oče.« (Matej 24:3, 36, NS) Zelo podrobno je tudi opisal rod, ki bo doživel »zaključek (grško: sin.te’lei.a) sestava stvari«, časovno obdobje torej, ki bo vodilo v »konec« (grško: te’los). Sam si iz Svetega pisma preberi Matej 24:3–25:46, pa tudi vzporedni poročili iz Marka 13:4–37 in Luke 21:7–36.

3. Kako vemo, da Jezus v svojih odgovorih ni opisoval samo dogodke v prvem stoletju?

³ Iz tega prebranega poročila boš lahko videl, da je Jezus le delno opisal dogodke, ki naj bi pripeljali do razrušenja Jeruzalema in njegovega templja leta  70. n. št. Očitno je imel v mislih tudi dosti bolj oddaljene dogodke. Zakaj? Zato, ker v Mateju 24:21, NS piše o »veliki stiski, ki se ni pojavila od začetka sveta do sedaj, niti se ne bo ponovno pojavila«. To pa mora biti nekaj večjega kot le konec enega samega mesta in ljudi, ujetih v njem. O dogodkih, zapisanih v Luki 21:31 je rečeno, da kažejo na prihod dolgo pričakovanega »Božjega kraljestva«. In na katero pomembno »znamenje« naj po Jezusovih besedah pazimo?

SESTAVLJENO ZNAMENJE

4. Katero je tisto »znamenje«, ki ga je dal Jezus?

⁴ Napovedal je vojne, pomanjkanje hrane, zelo razširjene kužne bolezni, velike potrese, pomanjkanje ljubezni in rastočo nezakonitost. Nobena teh reči pa ni »znamenje« sama zase. Slika bo popolna šele tedaj, ko se bo vse skupaj spolnjevalo naenkrat — v času enega samega rodu. Takrat bo tudi »bojazen med narodi, ker ne bodo vedeli izhoda ... ljudje pa bodo omedlevali od strahu« spričo vsega, kar se bo dogajalo na nebu in v morju. (Luka 21:10, 11; 25–32, NS; Matej 24:12; primerjaj 2 Timoteju 3:1–5.) Kot nasprotje vsemu temu pa je Jezus napovedal, da bodo njegovi učenci kljub preganjanju po vsem svetu oznanjali dobro vest o Božjem kraljestvu. (Marko 13:9–13) Ali tako sestavljen opis ustreza času v katerem mi živimo?

5. Zakaj so ti dogodki več od običajnega ponavljanja zgodovine?

⁵ Posmehljivci se pač rogajo in pravijo, da so se vojne, potresi in podobne stvari zmeraj ponavljale v zgodovini človeštva. Takšni dogodki seveda dobijo drugačen pomen, če se vsi pojavijo skupaj in ne le na nekaj osamljenih krajih, če se to dogaja po  vsem svetu in v daljšem razdobju, ki se je začelo leta, ki je bilo dolgo prej napovedano.

6, 7. Kateri dogodki in okoliščine zagotovo ustrezajo temu sestavljenemu znamenju? (Ko odgovarjaš, uporabljaj svoje Sveto pismo in pokaži v njem, o katerem delu Jezusove prerokbe govoriš.)

⁶ Upoštevajmo tole: Vojna, ki je izbruhnila 1914. leta, je bila tako obsežna, da so jo poimenovali kar Prva svetovna vojna in od takrat se pravi mir ni več vrnil na zemljo. Po Prvi svetovni vojni je prišla lakota, najhujša, kar jih je človeštvo kdajkoli skusilo. Še danes vsako leto zaradi pomanjkanja hrane umre kakih 40 milijonov ljudi. Španska gripa je 1918. leta terjala največji davek v zgodovini epidemij, in še danes kljub znanstvenim raziskavam milijoni trpijo zaradi raka, bolezni srca, ostudnih spolnih bolezni, malarije, polžje vročice, rečne slepote. Pogostost velikih potresov je skoraj dvajsetkrat večja, kot je bila v dva tisoč letih pred 1914. letom. Strah in bojazen sta zajeli po vsem svetu ljudi vseh starosti. Za ta strah so krivi tudi gospodarska zmeda, nasilje in grožnja, da bo svet končal v jedrski vojni, v kateri bodo atomske bombe izstreljevali iz podmornic ali metali z neba — to pa je nekaj, čemer pred 20. stoletjem ni bilo mogoče govoriti.

⁷ Sredi vsega tega pa se po vsem svetu razlega objavljanje dobre vesti o Božjem kraljestvu, kot je to napovedal Jezus. V več kot 200 deželah in otokih sveta Jehovine priče vsako leto posvetijo na stotine milijonov ur, da brezplačno pomagajo ljudem vseh družbenih slojev doumeti pomen teh dogodkov v luči Božje besede. Jehovine priče prizadevno usmerjajo ljudi na pot preživetja, po kateri bodo podaniki Božjega kraljestva prišli skozi veliko stisko. Priče to počnejo kljub temu, da »najbrž od vseh verskih skupin pretrpijo hujša preganjanja za  manjše prestopke«, kot je pisalo v nekem kanadskem časopisu.

8. Katero časovno razdobje še spada v to prerokbo?

⁸ Upoštevati pa moramo, da je Jezus prerokoval še o nekem, določenem razdobju, ki da se mora prej končati. Rekel je: »Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« (Luka 21:24) Ali so se ti »določeni časi« (NS) že dopolnili?

DOLOČENI »ČASI POGANOV«

9. a) Kaj je »Jeruzalem«, ki so ga ’teptali pogani’? b) Kdaj so ga začeli ’teptati’?

⁹ Odgovor nam bo res jasen šele, ko bomo dognali, kakšen je pomen samega Jeruzalema. Mestu s kraljevo palačo na gori Sion so rekli »mesto velikega Kralja, ... Jehovino mesto«. (Psalm 48:2, 8; Matej 5:34, 35) Za kralje iz Davidovega potomstva je veljalo, da sedijo na »Jehovinom prestolu«. Zato je bil Jeruzalem viden znak Jehovine oblasti na zemlji. (1 Letopisi 29:23) Ko je torej Bog dovolil, da Babilonska vojska poruši Jeruzalem, odžene kralja v pregnanstvo in opustoši deželo, je v resnici dovolil, da ta vojska potepta Božje kraljestvo, ki ga je predstavljalo Davidovo kraljevsko potomstvo. To se je zgodilo 607. leta pred našim štetjem, in takrat so se začeli določeni ali odmerjeni »časi poganov«. Po tem dogodku v Jeruzalemu ni vladal noben Davidov potomec več.

10. a) Kaj bo prinesel konec tega ’teptanja’? b) Iz katerega »Jeruzalema« bo vladal Jezus in zakaj?

¹⁰ Kaj bi torej pomenilo, če bi pogani nehali »teptati Jeruzalem«? Takrat bi Jehova spet postavil na prestol kralja, ki bi ga sam izbral, Davidovega potomca, ki ne bi vladal le nad Judi, ampak nad zadevami vsega človeštva. To bi bil Gospod Jezus Kristus. (Luka 1:30–33) Od kod pa bi vladal? Morda  iz zemeljskega Jeruzalema? Jezus je jasno povedal, da bodo prednosti, povezane z Božjim kraljestvom, naravnim Izraelcem odvzete. (Matej 21:43; glej še 23:37, 38.) Zato so se častilci pravega Boga ozrli na »gornji Jeruzalem«, na Božjo nebeško organizacijo zvestih duhovnih bitij, ki jim je kakor mati. (Galačanom 4:26) V tem nebeškem Jeruzalemu bi Jezus tako prejel krono in od tam bi potem vladal zemlji. (Psalm 110:1, 2) To pa bi se zgodilo na koncu »določenih časov narodov«. In kdaj je to bilo?

11. Iz razpredelnice na 27. strani: a) Kako izračunamo konec »časov poganov«? b) Kaj se torej začne, ko se »časi poganov« končajo? c) Kako zgodovinarji gledajo na 1914. leto? (Glej 29. stran.)

¹¹ Desetletja vnaprej se je vedelo, da se bo to zgodilo 1914. leta na koncu večje spolnitve »sedmih časov« iz Danijelove knjige 4:10–17 *. Toda šele leta kasneje se je dokončno pokazalo, kaj ta stvar dejansko pomeni. Polagoma so preiskovalci Svetega pisma ugledali razvoj vseh delov sestavljenega znamenja, ki po Jezusovih besedah odkriva, da je zakraljeval v nebesih. Domnevali so, da so pravzaprav že zakoračili v »zaključek sestava stvari«, da je Kristus torej zavladal 1914. leta in da bo konec prišel še za rodú, ki je videl začetek teh stvari.

KOLIKO SO TVOJA PRIČAKOVANJA OSNOVANA?

12. Zaradi kakšnih napačnih pričakovanj mnogi težko verjamejo v tak konec? (Matej 24:26, 27; Janez 14:3, 19)

¹² Nekateri, ki se sicer zavedajo vseh teh dejstev o spolnitvi Jezusove prerokbe, pa zelo težko sprejmejo zaključek h kateremu vodijo ta dejstva. Zakaj? Zato ker pričakujejo nekaj drugega. Učili so jih, da bo Kristusov drugi prihod viden in da  bo prišlo do množičnega spreobračanja ljudi. Tudi v prvem stoletju se niso spolnila pričakovanja Judov. Upali so, da se bo Mesijev prihod odrazil v moči, ki jih bo osvobodila izpod Rimljanov. Toliko so vztrajali pri svojem napačnem pričakovanju, da so zavrgli Božjega Sina. Kako nerazumno bi bilo, če bi zdaj, ko je Kristus prisoten s kraljevsko močjo, naredili isto napako! Koliko bolje je, da pogledamo, kaj o tem pravi Sveto pismo!

13. Katere dogodke Sveto pismo povezuje s Kristusovo prisotnostjo?

¹³ Sveto pismo pravi, da bo Kristus zavladal sredi svojih sovražnikov. (Psalm 110:1, 2) Pripoveduje, kako bo satan takoj zatem, ko bo Kristus dobil kraljevsko oblast, z demoni vred vržen z nebes v bližino zemlje; to bo povečalo gorje na zemlji. (Razodetje 12:7–12) V tem času naj bi se tudi povečalo oznanjevanje vesti o Kraljestvu, da bi ljudje lahko naredili kaj za svojo rešitev. (Matej 24:14; Razodetje 12:17) Ampak ali bi se zato kar ves svet spreobrnil? Nasprotno, Sveto pismo pravi, da bo za tem prišlo uničenje, kakršnega človeška zgodovina ne pomni. Čeprav ljudje na svoje oči nikoli ne bodo videli oslavljenega Jezusa Kristusa, pa bodo vsi, ki niso hoteli sprejeti vesti o Kristusovi kraljevski prisotnosti, morali »videti«, da prav on, kot je bilo napovedano, prinaša nadnje uničenje. (Razodetje 1:7; Matej 24:30; primerjaj s 1 Timoteju 6:15, 16; Janez 14:19.)

14, 15. Zakaj vsa ta leta od 1914. leta naprej niso nikakršen razlog za dvom v to, da smo zares v »poslednjih dneh«?

¹⁴ Ampak ali nam minulih 71 let od 1914. leta ne zbuja rahlega dvoma v to, da smo od tedaj res v »poslednjih dneh« in da je prihod Kristusa, izvrševalca obsodbe, blizu? Ne! O tistih, ki naj bi spolnjevanje »znamenja« gledali vse od začetka, od 1914.  leta, je Jezus rekel: »Resnično vam pravim, da ta generacija ne bo minila, dokler se vse te stvari ne zgodijo.« (Marko 13:30, NS) Ta generacija ali rod še živi, res pa je številčno zmeraj manjša.

¹⁵ Statistika resda pravi, da je povprečna življenjska doba ljudi na vsem svetu zdaj le 60 let, ampak milijoni ljudi žive dosti dlje. Po dosegljivih podatkih je bilo 1980 leta tistih, ki so živeli že 1914. leta, še približno 250 milijonov. Ta generacija torej še ni preminila. Zanimivo pa je, da iz podatkov, ki so jih objavili Združeni narodi, lahko izračunamo, da je 1980. leta živelo le še 3⁠5 3⁠1⁠6 0⁠0⁠0 tistih, ki so bili rojeni leta 1900 ali prej. Bolj ko se ti ljudje približujejo svojim sedemdesetim in osemdesetim letom, manjše je njihovo število. Skupaj z vsemi drugimi podrobnostmi Jezusovega preroškega znamenja, ta dejstva jasno kažejo, da je konec blizu. (Luka 21:28)

16. Kakšno gledišče bi zato morali imeti?

¹⁶ Zdaj torej ni časa za neodločnost. Čas je že, da se zganemo! Jezus je priganjal svoje učence: »Zaradi tega se morate tudi vi izkazati pripravljene; kajti ob uri, ko ne boste mislili, bo prišel Sin človekov.« (Matej 24:44, NS)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir na strani 29]

Kako zgodovinarji gledajo na leto 1914

Vojno, ki je izbruhnila 1914. leta, so povsem upravičeno poimenovali Velika vojna in Prva svetovna vojna. Tako uničevalske vojne do tedaj še ni bilo. Vse vojne po njej pa so nadaljevale to, kar se njej začelo 1914. leta. Pretehtajmo zato nekaj razmišljanj o tem odločilnem letu.

● »Vojna ni predrugačila le zemljevida Evrope in sprožila revolucije, ki so zrušile tri imperije, temveč je s svojimi posrednimi in neposrednimi posledicami skoraj na vseh področjih segla še dosti dlje. Po vojni so si politiki in vsi drugi prizadevali upočasniti ali kar zaustaviti tak razvoj dogodkov in spet ustvariti ’normalno’ podobo sveta izpred 1914. leta. Ampak to ni bilo več mogoče. ’Potres’ je bil tako močan in tako dolgotrajen, da je stari svet podrl do temeljev. Nihče več ga z njegovimi družbenimi sistemi, idejami in moralnimi nazori vred ni mogel postaviti na novo.

. . . Ne tako nepomembna je bila tudi sprememba vrednot, ki je na najrazličnejših področjih postavila popolnoma nova merila in nove vrednote. . . . Posurovelost in brezbrižnost do tuje lastnine se ni prijela le vojakov na frontah. Porazgubilo se ni samo mnogo iluzij, predsodkov in lažnih vrednot, načela življenja in družbenega vedenja. Vrednote so se spreminjale, vse je postalo minljivo, kot bi ne imelo več globokih korenin — to se je zgodilo z denarnim sistemom, s spolno moralo, s političnimi načeli in celo z umetnostnimi zakoni. . . .

Negotovost kot temeljno potezo tega časa je bilo še posebej opaziti v gospodarstvu. Tu je vojna brezobzirno porušila kompleksen, prilagodljiv in dobro uravnotežen sistem z natančnimi zakoni in trdnimi cenami. . . . Tudi na tem področju se ni bilo več mogoče vrniti v ’normalno’ stanje.« (Världshistoria — Folkens liv och Kultur, Stockholm 1958, VII. knjiga, 421. in 422. stran).

● »Pol stoletja je že minilo, pa vseeno znamenje tragedije Velike vojne, vtisnjeno v telo in dušo narodov, še ni zbledelo . . . Fizična in moralna stopnja te skušnje je bila taka, da ničesar ni ostalo nespremenjeno. Celotna družba — sistemi vladanja, nacionalne meje, zakoni, oborožene sile, meddržavni odnosi, pa tudi ideologije, družinsko življenje, bogastvo, položaji, odnosi med ljudmi — vse se je postavilo na glavo. . . . Humanost je izgubila ravnotežje in se še do danes ni ujela.« (Govor generala Charlesa de Gaulla leta 1968, Le Monde, 12. november 1968)

● »Vsi, ki poznajo težnje v svetu, so že od 1914. leta sèm resno zaskrbljeni zaradi nekakšnega usojenega in vnaprej določenega napredovanja v zmeraj večjo nesrečo. Mnogi resni ljudje menijo, da se ne more nič storiti, kar bi moglo zaustaviti padanje v razsulo. Zdi se jim, da je človeški rod podoben junaku grške tragedije, ki ga vodijo bogovi in ni več gospodar svoje usode.« (Bertrand Russell, New York Times Magazine, 27. september 1953)

● »Če se s prednostnega položaja sedanjosti ozremo po preteklosti, zagledamo kot na dlani, da je Prva svetovna vojna naznanila ’dobo težav’ dvajsetega stoletja — kot se je slikovito izrazil angleški zgodovinar Arnold Toynbee — iz katere se naša civilizacija še ni izkopala. Vsi pretresi zadnjih petdesetih let posredno ali neposredno izvirajo iz 1914. leta.« (The Fall of the Dynasties: The Collapse of the Old Order, New York, 1963, spisal Edmond Taylor, stran 16.)

Toda čemu pripisati takšen preobrat dogodkov, ki so pretresli svet?

Samo Biblija daje zadovoljivo pojasnilo.

 [Tabela na strani 27]

1914. — Leto, ki je bilo zaznamovano z biblijsko kronologijo in svetovnimi dogodki

Kronologija

→ Biblija napoveduje razdobje »sedmih

časov« po katerih bo Bog dal oblast

svojemu izbrancu (Danijel 4:3-17)

→ »Sedem časov« = 2520 let

(primerjaj Razodetje 11:2, 3; 12:6, 14;

Ezekijel 4:6)

→ Pričetek »sedmih časov«: 607 pr. n. št.

(Ezekijel 21:25–27; Luka 21:24)

→ Konec »sedmih časov«: 1914 n. št.

Jezus Kristus je takrat bil kronan v

nebesih in pričel vladati sredi svojih

sovražnikov (Psalm 110:1, 2)

Satan je bil vržen iz nebes; gorje

človeštvu (Razodetje 12:7–12)

Pričetek zadnjih dni

(2 Timoteju 3:1-5)

Napovedani dogodki, ki bodo označevali zadnje dni

→ Vojna (Prva svetovna vojna se je

pričela leta 1914; od tedaj ni več bilo

pravega miru)

→ Lakota (sedaj letno terja približno

40 milijonov življenj)

→ Epidemije bolezni (kljub naprednim

znanstvenim raziskavam)

→ Potresi (povprečno 20 krat močnejši

od mnogih večjih potresov do leta

1914)

→ Strah (pred kriminalom, gospodarsko

krizo, jedrskim uničenjem)

Sedanji sprijeni svet bo Bog uničil preden bo preminila generacija, ki je doživela leto 1914 (Matej 24:3–34; Luka 21:7–32)