Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Lačni ne bodo več«

»Lačni ne bodo več«

10. poglavje

»Lačni ne bodo več«

1. Kako resno je svetovno stanje zaradi hrane?

EDEN osnovnih problemov današnjega sveta je hrana. Dosti se jih znajde v težavah zaradi draginje. Veliko jih strada. Ne dolgo tega smo lahko prebrali, da vsako leto umre 40 milijonov — v nekaterih letih celo 50 milijonov ljudi — ker nimajo toliko hrane, kolikor bi je potrebovali. Kakih desetkrat toliko jih je podhranjenih. Čeravno ponekod pridelajo mnogo več hrane, kot je porabijo, se napori, da bi presežke pridelkov razdelili najbolj lačnim, po večini izjalovijo zaradi političnega rivalstva in pohlepa trgovcev. (Primerjaj Razodetje 6:5, 6.)

2. Zakaj so ljudje v skrbeh tudi v deželah, kjer je na pogled vsega dovolj?

2 Tudi deželam, kjer je na prvi pogled vsega dovolj, ne kaže dobro. Zakaj ne? Sodobne metode kmetovanja večinoma temeljijo na nafti, zaloge nafte v zemlji pa so omejene. Če kmet na veliko uporablja umetna gnojila, si z njimi zastruplja vodo. Če veliko škropi s pesticidi, da bi zaščitil pridelek, uničuje tudi organizme, od katerih je odvisna rodnost prsti. Skoraj vsa človekova prizadevanja rodijo le nove probleme. Aurelio Peccei, predsednik mednarodnega foruma intelektualcev, primerja svet s »kroglo, ki se odbija od ene nesreče k drugi«. Ali je pametno upati v prihodnost na svetu s takimi karakteristikami? (Jeremija 10:23; Pregovori 14:12)

3. Kdo je zmožen zagotoviti dovolj hrane za vse človeštvo, in zakaj si v to prepričan?

3 Milijoni pa so morda spoznali, da lahko pomoč, ki jo rabijo, dobijo le od Boga. Preučili so svetopisemske prerokbe in ugotovili, da je Jehova že ustoličil svojega nebeškega sina Jezusa Kristusa in mu dal vso zemljo v last. (Psalm 2:7, 8) On je dovolj moder in sposoben, da lahko vsemu človeštvu dobrohotno zagotovi dovolj zemeljskih pridelkov. (Psalm 72:7, 8, 16; Kološanom 1:15–17) Ko bo odstranjen ta sebični svet, bo Kristus tako vodil prizadevanja preživelih, da bo vsa zemlja postala ploden raj.

4. Kaj moramo delati že danes, da bi nam koristile dobrote te vladavine?

4 Tisti, ki bodo za zmeraj uživali dobrote te vladavine, so sprevideli, da človek ne živi le od kruha, zavedli so se duhovnih vrednot in nuje, da si naberejo moči iz učenja in spolnjevanja Božje volje. Sveto pismo vedno znova poudarja, kako je to pomembno. (Janez 4:34; 6:27; Jeremija 15:16) Jezus sam je to poudaril takole: »Pisano je, ’Človek mora živeti, ne le od samega kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Jehovinih ust’.« (Matej 4:4, NS) To duhovno hrano potrebujemo že zdaj, če hočemo preživeti konec tega sveta. Kako jo dobimo, pa nam pove Sveto pismo v poročilu o Jožefu in njegovih bratih.

»POJDITE K JOŽEFU«

5. Kako je Jožef prišel za sužnja v Egipt?

5 Bog je Abrahamovemu pravnuku Jožefu poslal sanje, ki so naznanjale da bo v življenju imel pomembno vlogo. Zaradi tega in zaradi dejstva, da ga je oče imel še posebej rad, so ga Jožefovi polbratje sovražili. Nameravali so ga ubiti, vendar so ga na koncu prodali za sužnja v Egipt. Kako se bo Božji namen z Jožefom sedaj izpolnil? (1 Mojzesova 37:3–11, 28)

6. a) Kako je bil faraon opozorjen na Jožefa? b) Kakšne so bile sanje, ki so zbegale faraona?

6 Ko je imel Jožef trideset let, je Jehova poslal egiptovskemu faraonu sanje, ki so ga hudo zmedle. Najprej je videl »sedem lepih in debelih« potem pa še »sedem grdih in suhih krav«. Suhe krave so požrle tistih sedem debelih. Videl je tudi »sedem lepih in debelih« in »sedem suhih in drobnih, od vzhodnega vetra osmojenih klasov«. Spet so suhi požrli debele. Kaj je to pomenilo? Noben egiptovski modrijan ni mogel razložiti teh sanj. Faraonov točaj se je spomnil, da mu je Jožef, ko sta bila skupaj v ječi, pravilno razložil neke sanje. Faraon je takoj dal poklicati Jožefa. (1 Mojzesova 41:1–15)

7. Zakaj je Jožef postal v Egiptu upravitelj nad pridelki? b) Kaj so storili Egipčani, da bi preživeli, ko jih je pritisnila lakota?

7 Ne da bi sebi pripisoval kakšne zasluge, je Jožef rekel faraonu: »Sanje faraonove so ene: kar hoče storiti Bog, je razodel faraonu.« (1 Mojzesova 41:16, 25) Jožef je pojasnil, da druge sanje pomenijo isto kot prve in poudarjajo, da se bo zagotovo spolnilo. Sedmim letom obilja v Egiptu bo sledilo sedem let lakote. Svetoval je faraonu, naj postavi sposobne ljudi, ki bodo zbirali letino v času obilja in se tako pripravili na lakoto. Faraon je spoznal, da je očitno Bog vse to odkril Jožefu, zato ga je postavil za upravitelja nad pridelki, kar je bilo po vplivnosti in moči takoj prvo mesto za faraonovim. Točno po napovedi je prišlo sedem let obilja, in Jožef je nabral ogromne količine hrane. Potem je na deželo pritisnila lakota. Ko so ljudje faraona moledovali za hrano, jim je rekel: »Pojdite k Jožefu in kar vam veli, storite!« In tako jim je Jožef prodajal žito — sprva za denar, potem v zameno za živali, na koncu pa že v zameno za ljudi in za njihovo zemljo. Če so hoteli preživeti, so se morali dati faraonu povsem na razpolago za službo. (1 Mojzesova 41:26–49, 53–56; 47:13–26)

8. a) Kaj so morali narediti Jožefovi polbratje, da so dobili potrebno hrano? b) Zakaj se je ohranil zapis o tem?

8 Lakota je prizadela tudi okoliške dežele. Tako so nazadnje tudi Jožefovi polbratje morali priti iz Kanaana. Več kot dvajset let je že minilo, kar so prodali Jožefa za sužnja, zato ga zdaj niso več prepoznali. Poklonili so se mu, kot je to Jožef že zdavnaj prej videl v sanjah, in ga prosili za hrano. (1 Mojzesova 37:6, 7; 42:5–7) Jožef je spretno preskusil in videl prepričljiv dokaz, da so spremenili svoj odnos do njega in do očeta. Potem se jim je razkril in dejal, da ga je Jehova poslal pred njimi v Egipt, »da jih ohrani pri življenju«. Na njegovo besedo so se s svojim očetom in družinami vred preselili v Egipt. (1 Mojzesova 45:1–11) Vse to je bilo napisano nam v prid in preroški značaj teh dogodkov kaže na dogodke naših dni. (Rimljanom 15:4)

ŽE ZDAJ SE NAHRANIMO IN ODŽEJAJMO

9. a) Kaj je vzrok duhovne lakote v današnjem svetu? b) Zakaj je to korenina vseh problemov človeštva?

9 Eden osnovnih problemov človeštva je duhovna lakota. Ljudje so zapustili Jehovo, zato jim on nič več ne pomaga razumeti svojo besedo. In zaradi tega niso »lačni kruha, ne žejni vode, ampak, da poslušajo Besedo Jehovino«. (Amos 8:11) Duhovno lačni ljudje tipajo za odgovorom na naslednja pomembna vprašanja: Kakšen smisel ima življenje? Zakaj umiramo? Ali je kaj upanja za prihodnost? Ti ljudje, obnoreli od duhovne lakote, često sebi in drugim zadajajo bolečine, ker skušajo z nemoralo in zločini nasititi svoja hrepenenja.

10. a) Kakšno stanje je med Jehovinimi služabniki, s čimer se spolnjujejo besede iz Izaije 65:13, 14? b) Kako je z obdobji duhovne lakote in duhovnega obilja?

10 Nasprotno pa je Jehova svojim zvestim služabnikom dal obilo duhovne hrane in med njimi vlada prava ljubezen. Dal jim je razumeti močne duhovne resnice iz svoje napisane besede in jim zapovedal, naj pričajo zanj. Te resnice radi delijo še z drugimi, ki so duhovno lačni in si želijo življenje ob pristnem odnosu z Bogom. (Izaija 65:13, 14; Luka 6:21) V starodavnem Egiptu je za sedmimi leti obilja prišlo sedem let pomanjkanja. Danes pa obdobje duhovne lakote in duhovnega obilja tečeta vzporedno.

11. a) Koga je predstavljal faraon in koga Jožef; in zakaj? b) V čem ravna »velika množica« enako kot so storili sestradani Egipčani?

11 Danes ne vlada več faraon. Vesoljni suveren je zdaj véliki faraon, Bog Jehova. Jezusa je postavil na mesto, ki je po moči takoj za njegovim. Kot večji Jožef je zdaj Jezus Kristus tisti, ki mu je Jehova zaupal odgovornost razdeljevanja duhovne hrane, od katere je odvisno življenje. Verske in posvetne filozofije puščajo ljudi duhovno sestradane. Samo če se obrnejo k Jezusu Kristusu in si naberejo duhovne hrane tako, kot jim to on sam priporoča, bodo ohranili življenje. Milijone ljudi, ki jih predstavljajo lačni Egipčani, dela danes isto. Po Jezusu Kristusu se popolnoma in za zmeraj predajo Jehovi in se tako priključijo veliki množici ljudi, ki imajo možnost, da prežive prihajajoči dan njegove jeze.

12. a) Kako nam lahko Jezus iz nebes priskrbi duhovno hrano tu na zemlji? b) Kako se prepričaš kdo je »zvesti in modri hlapec«?

12 Toda Jezus je v nebesih. Kako lahko nam tu na zemlji daje duhovno hrano? Napovedal je, da bo to poskrbel po »zvestem in modrem hlapcu«. (Matej 24:45–47) To ni en sam človek, ampak skupina z duhom maziljenih ljudi, ki so še na zemlji. (Primerjaj Izaija 43:10.) Preostanek le-teh je še vedno na zemlji. To pravo krščansko skupščino ni težko razpoznati, če njihovo učenje in življenje primerjamo s Svetim pismom. Uči namreč samo to, kar je Jezus zapovedal. Zato ni vmešana v politične zadeve tega sveta, temveč so vsi njeni pripadniki javni oznanjevalci Božjega kraljestva. Niso razkropljeni med krščanskimi ločinami. Zedinjeni so, kot je že Jezus rekel, da bodo — vsi so Jehovine priče v posnemanju svojega Gospoda. (Glej Janez 17:16, 20, 21; Matej 24:14; 28:19, 20; Razodetje 1:5). Uživajo v duhovnem obilju in so ga vedno pripravljeni deliti z drugimi.

13. a) Kako so se mnogi ljudje pokazali podobne Jožefovim desetim polbratom? b) Kako nam lahko vsem koristi duhovna hrana katero daje Kristus po »zvestem in modrem hlapcu«?

13 Marsikdo se je že posmehnil tem maziljenim kristjanom, češ: ’Ali mislite, da ste kaj boljši od nas? Ali mislite, da imate samo vi prav?’ Sčasoma pa nekateri ponižno priznajo, da ima Jehova res na zemlji svoje priče, ki dejansko oznanjajo njegovo besedo. Spoznajo, da Sveto pismo govori o samo eni pravi krščanski skupščini, katere člani bodo enotni. (Efežanom 4:5; Rimljanom 12:5) Pošteno in ponižno pregledovanje teh dejstev jih je pripeljalo v to organizacijo. Jožefovih deset polbratov je ponazarjalo te ljudi, ki so Jezusove maziljene učence sprva preganjali, sedaj pa so se temeljito spremenili. (Janez 13:20) Hvaležno jemljejo hrano, ki jim jo Jezus Kristus daje po razredu »zvestega in modrega hlapca«. Ko se hranijo z biblijskimi resnicami iz izdaj Skupnosti Stražnega stolpa, ko redno hodijo na sestanke Jehovinih prič in sodelujejo z njimi v spolnjevanju Božje volje, se duhovno krepijo. Ali si tudi ti med temi ponižnimi ljudmi? (Hebrejcem 10:23–25; primerjaj Janez 4:34.)

14. Kakšno je duhovno stanje tistih, ki žive po načelih iz te biblijske drame?

14 Vsi, ki tako ljubeče posvetijo svoje življenje svojemu stvarniku po Jezusu Kristusu, so deležni dobrega okrepčila. V duhovnem pogledu »ne bodo več lačni in ne bodo več žejni, ... zakaj Jagnje, ki stoji na sredi pred prestolom, jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom živih voda«. (Razodetje 7:16, 17, JP; Izaija 25:6–9)

[Preučevalna vprašanja]