23. poglavje

»Potrebna pa vam je potrpežljivost«

1. a) Zakaj so Jehovine priče zares srečni ljudje? b) Toda kakšen je za vse nas nasvet iz Pisma Hebrejcem 10:36?

KDOR zaupa v Jehovo, je najsrečnejši človek na vsem svetu. Zmeraj ve, kje bo našel najboljši nasvet za svoje težave — v Božji Besedi namreč. Ni ga strah prihodnosti, ker pozna Božji namen z zemljo. (Jeremija 17:7, 8; Psalm 46:1, 2) Vseeno pa je apostol Pavel pisal sokristjanom takole: »Potrebna pa vam je potrpežljivost, da boste izpolnili Božjo voljo in dosegli obljubljene dobrine.« (Hebrejcem 10:36, JP) Zakaj pa je potrebna potrpežljivost?

2. Zakaj je Jezusovim učencem treba vztrajnosti?

² Jezus je svoje apostole pred smrtjo opozoril na vse, kar naj bi se še zgodilo: »Če bi bili od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ’Služabnik ni večji kakor njegov gospodar.’ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas, če so se ravnali po moji besedi, se bodo tudi po vaši. Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.« (Janez 15:19–21, JP) In kako res je to!

3. a) Kako so lahko učenci ’zaradi Jezusovega imena’ preganjani? b) V katerem smislu preganjalci »ne poznajo« tega, ki je Jezusa poslal? c) Kdo je predvsem kriv za preganjanje?

³ Jezusovi učenci so predmet sovraštva zato, ker živijo v svetu, ki zavrača vse, kar predstavlja pravo krščanstvo. Beseda Kristus pomeni »maziljenec.« Jezusa je Jehova mazilil za Kralja, ki naj vlada vsemu  svetu. Ko je torej Jezus rekel, da bodo njegove učence preganjali ’zaradi njegovega imena’, je meril na to, da jih bodo preganjali zato, ker ga bodo ubogali bolj kot kateregakoli zemeljskega kralja, ker bodo zvesti njegovemu Kraljestvu in ker se ne bodo vmešavali v zadeve človeških oblasti. Jezus je še dodal, da jih bodo preganjali, »ker ne poznajo tistega, ki me je poslal« — ker torej ne marajo priznati Boga Jehove za vrhovnega vladarja vesolja. (Glej 2 Mojzesova 5:2.) Kdo pa je glavni pobudnik teh preganjanj? Satan hudič. (Razodetje 2:10)

4. a) Kako vpliva na naše življenje spolnitev besed iz Razodetja 12:17? b) Kaj namerava satan?

⁴ Pritisk na kristjane se je povečal še predvsem od 1914. leta, ob rojstvu Jehovinega mesijanskega kraljestva; takrat je bil satan pahnjen iz nebes. Tega nikar ne podcenjujemo. Med hudičem in njegovimi demoni in vsemi, ki so se zavzeli za Božje kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa, vlada vojno stanje. O tem piše v knjigi Razodetje 12:17 takole: »Zmaj (satan) pa se je razjezil nad ženo (Božjo nebeško organizacijo, ki je primerjana z ženo) in se bojeval proti preostalim njenega rodu (proti z duhom rojenim Kristusovim naslednikom na zemlji), ki spolnjujejo Božje zapovedi in pričujejo za Jezusa.« V bojnem metežu so se znašle tudi »druge ovce«. Satan si zvito prizadeva, da bi jih speljal od Božjih zapovedi. Skuša jih oslabiti, in jim uničiti vso duhovnost. Rad bi potišal javno proglašanje, da je Jezus Jehovin mesijanski kralj. Toda v tem duhovnem boju zvesti Božji služabniki zmagujejo.

KAJ NAJ KRISTJAN NAREDI?

5. Kaj so vlade storile proti Jehovinim pričam?

⁵ Mnogo vladnih predstavnikov priznava, da Jehovine priče spoštujejo zakone in da zdravo vplivajo  na svojo okolico. Toda vse človeške oblasti so še zmeraj del svetovnega sestava. (1 Janezov 5:19; Razodetje 13:2) Zato kajpada ni čudno, da ponekod častilcem pravega Boga oblasti prepovedo shajanje in zasežejo njihovo svetopisemsko literaturo, jim prepovedo oznanjevanje Božjega kraljestva in jih celo zapirajo ter mučijo. Kaj boš naredil, če se boš znašel pod takšnim pritiskom?

6. a) Kakšno naj bo naše vedenje do vladnih predstavnikov? b) Kaj smo kljub temu odločeni početi? c) Kako smo lahko kljub preganjanju srečni?

⁶ Jezusovi apostoli so spoštovali predstavnike oblasti. Ko so jih preganjali, niso odgovarjali s silo. Toda, ko so jim prepovedali spolnjevati Božje zapovedi, so smelo odvrnili: »Boga je treba poslušati bolj kot ljudi.« (Apostolska dela 5:39, JP; Rimljanom 12:19; 1 Petrov 3:15) Tudi ko jim je šlo za življenje, niso iz strahu pred smrtjo naredili nobenega kompromisa. Zavedali so se, da služijo Bogu, »ki obuja mrtve«. (2 Korinčanom 1:9; Hebrejcem 2:14, 15) Četudi preganjani, so bili srečni — srečni, ker so vedeli, da so Bogu po volji, srečni ker so lahko opravičevali njegovo ime in ker so lahko pokazali zvestobo svojemu mesijanskemu kralju. (Apostolska dela 5:41, 42; Matej 5:11, 12) Ali si tudi ti takšen? Ali pred vsemi izpoveduješ, da tudi ti pripadaš tistim, ki prestajajo kakšen podoben pritisk? Ebedmelek je že bil takšen, ki ni v strahu stisnil glave med ramena. Kdo je bil pravzaprav ta Ebedmelek?

7. a) Kdo je bil Ebedmelek in zakaj nas danes zanima? b) Kaj je Ebedmelek storil, ko je zvedel, da so Jeremija vrgli v vodni zbiralnik in zakaj?

⁷ Ebedmelek je bil Bogu vdan Etiopec, ki je živel v Jeruzalemu ravno takrat, ko se je mestu bližala  poguba od Babiloncev. Delal je v Zedekijevi kraljevski palači. Ta čas je bil Jeremija Jehovin prerok za Judovo kraljestvo in okoliška ljudstva. Jeremija je brez kakršnihkoli kompromisov oznanjal Božje svarilo in bil zato hudo preganjan. Nekateri jeruzalemski knezi so celo dosegli, da so ga pahnili v vodni zbiralnik, da bi tam v blatu utonil. Ebedmelek, ki sicer ni bil Izraelec, je vedel, da je Jeremija Jehovin prerok. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je takoj prosil kralja pri mestnih vratih, naj stori kaj za Jeremija. Na kraljevo besedo je potem zbral trideset ljudi, nekaj vrvi in starih odej. Odeje je vrgel Jeremiju in mu naročil, naj si jih namesti pod pazduhe, da ga vrvi ne bodo ranile, in možje so potegnili preroka iz vodnega zbiralnika. (Jeremija 38:4–13)

8. Kaj je Jehova obljubil Ebedmeleku in zakaj?

⁸ Ebedmeleka je gotovo skrbelo, kaj bodo na to rekli knezi, ki jim je na ta način skazil zaroto, ampak zmagalo je njegovo spoštovanje do Jehovinega preroka in njegovo zaupanje v Boga. Zato mu je Jehova po Jeremiju rekel: »Glej, zdaj izpolnim svoje besede nad tem mestom v hudo, ne v dobro; izpolnijo se tisti dan pred tvojimi očmi. Tebe pa bom rešil tisti dan, govori Jehova, da ne boš izročen v roke možem, ki se jih bojiš; pod mečem ne boš padel, ampak boš kot plen imel svoje življenje, ker si zaupal vame, govori Jehova.« (Jeremija 39:16–18, EI)

9. a) V katerem smislu so »druge ovce« podobne Ebedmeleku? b) Kaj potemtakem »drugim ovcam« danes pomeni obljuba, ki jo je dobil Ebedmelek?

⁹ Kako dragocena je ta obljuba tudi za današnje Jehovine služabnike! »Druge ovce« tako kot Ebedmelek  vidijo, kakšne krivice se godijo sodobnemu Jeremijevemu razredu, maziljenemu ostanku, in kako zelo se svet trudi ustaviti njihovo oznanjevanje Jehovinega sporočila. Takoj so naredili vse, kar se je dalo, da bi zaščitili in podprli maziljence. Zato jim Jehovina obljuba Ebedmeleku daje moč, krepi njihovo zaupanje, da Jehova ne bo pustil nasprotnikom, da bi jih uničili, ampak da jih bo kot skupino popeljal skozi bližajoče se svetovno uničenje v svojo pravično »novo zemljo«.

10. Kako vse kristjani doživljajo preganjanje?

¹⁰ Zapor ne grozi vsem, ki posnemajo Jezusa Kristusa, toda vsi tako ali drugače občutijo preganjanje. (2 Timoteju 3:12) Tisoče krščanskih žena in mož že dolga leta zvesto prenašajo nasprotovanje v svojih domovih. Marsikdo se je odpovedal svojih otrok, ker so ti želeli služiti Jehovi. (Matej 10:36–38) Mladi kristjani morda trpijo preganjanje v šolah; starejši v službah. Nasprotovanje občutijo prav vse Jehovine priče, ko ljudem oznanjajo dobro vest o Božjem kraljestvu. Vsem je rekel Jezus: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje.« (Luka 21:19, JP)

11. a) Kaj je za marsikoga še velika preskušnja? b) Kdo drug je še doživel kaj podobnega in zakaj?

¹¹ Drugim prinese življenje še drugačne preskušnje. Morda jih pestijo hude bolezni, v življenju so zaradi njih ob marsikakšno prijetno urico. Lahko da se ubadajo s težkim gmotnim položajem. Včasih se zgodi, da so do človeka nepravični in hudobni celo njegovi najbližji. Satan je na vse načine skušal zlomiti Jobovo zvestobo. Kaj boš naredil, če se boš znašel v katerem teh položajev? (Jakob 5:11)

12. a) Zakaj je bilo Noetu potrebno še posebej veliko potrpljenja v njegovi službi? b) Kako so takratne okoliščine podobne današnjim?

 ¹² Kaj pa če se nihče ne zmeni za naše napore, ko oznanjamo Jehovine namene? Tudi tu je treba potrpljenja. Spomni se, da so Noetu, ko je oznanjal pred potopom, v Jehovini službi pomagali samo njegova žena in njegovi sinovi z ženami. Ostali pa se za vse skupaj »niso zmenili«. (Matej 24:39) Tudi danes se ljudje po večini »ne zmenijo«. Ponekod pa kljub temu, da včasih žetev pri oznanjevanju vesti o kraljestvu ni bila velika, ljudje na veliko prihajajo med častilce pravega Boga. Kako srečni so vsi tisti, ki so prestali leta nezanimanja ali celo odkritega nasprotovanja, zdaj pa sodelujejo pri veličastnem zbiranju ljudi!

’SREČNI TISTI, KI VZTRAJAJO V PRESKUŠNJI’

13. a) Na kaj moramo misliti, če hočemo vztrajati? b) Kaj moramo vedeti o satanovih metodah?

¹³ Čudovitega upanja na življenje na »novi zemlji« ne bomo izgubili, če bomo ves čas mislili na sporno vprašanje, ki stoji pred vsem stvarstvom — na vprašanje vrhovne oblasti v vesolju. Ali smo trdno na Jehovini strani? Ali vemo, da sta poti samo dve, da srednje poti ni? Če hočemo preživeti to vojno, moramo razumeti, da sta sovraštvo in skušnjava metodi, s katerima skuša satan razbiti zvestobo, nas odvrniti od Boga in pomembnega opravila: oznanjevanja mesijanskega Kraljestva. (1 Petrov 5:8, 9; Marko 4:17–19)

14. a) Kakšen odnos moramo negovati in s kom? b) Kako nam bo ta pomagal?

 ¹⁴ Skrbeti moramo, da ne zgubimo popolnega zaupanja v Jehovo. Saj bi bilo vendar neumno, če bi se hoteli sami, s svojo močjo ogniti zvite pasti nadčloveškega sovražnika! Z vsem srcem zaupajmo Jehovi, pa se mu bomo v težavah in skušnjavah še približali. (Efežanom 6:10, 11; Pregovori 3:5, 6) Jehova nam ne vsiljuje nobene poti. Noče, da bi ukrepali proti svoji volji. Toda vodil nam bo korake, če bomo v njegovi Besedi iskali vodstva, če ga bomo prosili za moč in se tesno držali njegove organizacije. Utrdil nas bo z novimi dokazi svoje zveste ljubezni. (Rimljanom 8:38, 39)

15. a) Kdo bi nam moral biti v življenju prvi? b) Kako naj gledamo na okoliščine, ki preskušajo našo vero?

¹⁵ Težave in skušnjave, ki jih boš premagal, bodo nekakšen test. Koga daješ v življenju na prvo mesto? Satan bi rad, da bi se vsi zanimali samo zase. In mnogi se tudi res. Jezus Kristus se ni. Če delaš tako, potem ti ne bo treba bežati pred okoliščinami, ki preskušajo tvojo vero, ampak se boš lahko odkrito spopadel z njimi, prosil boš Jehovo za modrost, da bi mu na vsak način izkazal čast. Preskušnje ti bodo dale vztrajnost; vztrajnost zaradi ljubezni do Jehove pa bo Jehova sam nagradil s svojim priznanjem. »Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko bo namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja, ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo.« (Jakob 1:2–4, 12, JP; Rimljanom 5:3, 4)

16. Kateri cilj bi si morali prizadevati doseči?

¹⁶ Ni pa dovolj v Jehovini službi samo začeti ali samo kratek čas vztrajati v njej. Na tekmovališču smo, in nagrado lahko dobi samo tisti, ki preteče  ciljno črto. Veselili se bodo vsi tisti, ki se razdajajo, pogled pa imajo uprt v nagrado, ki bo prišla, ko bo ta stari sestav uničen! Kakšna čudovita prihodnost jih čaka! (Hebrejcem 12:1–3; Matej 24:13)

[Preučevalna vprašanja]