8. poglavje

Preživeli iz vseh ljudstev

1. Kako obljuba, ki jo je dobil Abraham kaže, da je lahko Bog naklonjen »vsem rodovom«, vsemu človeštvu?

JEHOVA se ljubeče zanima za ljudi iz vseh ljudstev in plemen. Poskrbel je, da lahko vsi rodovi na zemlji dosežejo njegovo priznanje in blagoslov. Abramu (Abrahamu), potomcu Noetovega sina Sema, je Jehova rekel: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredil bom iz tebe velik narod in te blagoslovil; poveličal bom tvoje ime in bodi v blagoslov! Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« (1 Mojzesova 12:1–3, EI; Apostolska dela 7:2–4) Med »vse rodove na zemlji« spadamo tudi mi, ne glede na to v katerem narodu smo se rodili ali kakšen jezik govorimo. (Psalm 65:2)

2. a) Kakšno lastnost moramo imeti, podobno kot Abraham? b) Kako je Abraham, kot se vidi iz Hebrejcem 11:8–10 dokazal, da ima to lastnost?

² Človek, ki mu je Jehova to obljubil, je imel vero, kot moramo imeti vero tudi mi, če hočemo dobiti blagoslove, kakršni so tule omenjeni. (Jakob 2:23; Hebrejcem 11:6) Abrahamova vera ni bila samo nedejavno verovanje, ampak so jo spremljala dela. Zaradi vere je odšel iz Mezopotamije v daljnje kraje, kjer še nikdar ni bil. »Po veri se je naselil v obljubljeni deželi kakor v tujini«, ne da bi se podložil kateremukoli tamkajšnjemu kraljestvu. »Kajti pričakoval je mesta (Božje kraljestvo) s trdnimi temelji,  katerega graditelj in stvaritelj je Bog.« (Hebrejcem 11:8–10)

3. Kakšno preskušnjo je prestal Abraham v zvezi z Izakom?

³ Ko je Abraham doživel sto in njegova žena Sara devetdeset let, ju je Jehova po čudežu blagoslovil s sinom — Izakom. Pri tem sinu je moral Abraham prestati tudi preskušnjo vere in dokazati poslušnost do Boga. Jehova mu je ukazal, naj odvede Izaka, tedaj že mladeniča, v deželo Morijo, in naj mu ga tam daruje kot žgalno daritev. Abraham ga je ubogal, ker je verjel, da mu Bog lahko sina obudi. (Hebrejcem 11:17–19) Izak, pokoren svojemu očetu, je bil že privezan na oltar in Abraham je v rokah že držal nož s katerim naj bi ga umoril, ko se je vmešal Jehovin angel. S to preskušnjo, ki je gotovo dovolj dolgo trajala, je Abraham dokazal, da bi dal prav vse za Boga. Zato je Bog potrdil svojo zavezo z njim. V Svetem pismu piše takole:

4. Kakšno pomembno obljubo glede ljudi iz vseh ljudstev je dal ob tej priložnosti Bog?

⁴ »’Prisežem pri sebi’, govori Jehova, ’ker si to storil in nisi odrekel svojega edinega sina, te bom obilno blagoslovil in silno pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek na morskem obrežju in tvoj zarod si bo osvojil vrata svojih sovražnikov. In blagoslovljeni bodo vsi narodi na zemlji zato, ker si slušal moj glas.’« (1 Mojzesova 22:15–18, EI)

5. a) Kaj je ponazarjalo Abrahamovo nameravano žrtvovanje Izaka? b) Kako ljudje v spolnitev 1 Mojzesove 12:3 ’preklinjajo’ večjega Abrahama in kakšne so posledice? c) Kako ga lahko »blagoslavljamo« ali »častimo«?

⁵ Ko doumemo, da je Jehova véliki Abraham in da predstavlja Jezusa Kristusa, dojamemo tudi pomen, ki ga imajo ti dogodki za vsakogar izmed nas. Naš odnos do Boga Jehove pravzaprav odloča o naši prihodnosti. Na večno življenje lahko upamo zato,  ker je Bog dal svojega edinorojenega Sina v žrtev za naše grehe, kot ponazarja Abrahamovo nameravano žrtvovanje Izaka. (Janez 3:16) Kdor ’preklinja’ Jehovo, ga zaničuje ali se norčuje iz njegovih dobrohotnih namenov, bo sam zapadel prekletstvu, ki bo pomenilo njegov konec. (Primerjaj 1 Samuelova 3:12–14; 2:12.) Če smo pametni, bomo »častili« vélikega Abrahama. Kako? Če bomo odkrito priznali, da vse dobro prihaja od Jehove, tudi nezasluženi dar večnega življenja po njegovem sinu. Pa tudi drugim bomo oznanili Jehovino dobroto in čudovite značilnosti njegovega kraljevanja. (Jakob 1:17; Psalm 145:7–13) Tako bomo prišli med ljudi, ki bodo od njega prejeli večne blagoslove.

OBLJUBLJENO ABRAHAMOVO »SEME«

6. a) Kdo je najpomembnejši Abrahamov naslednik? b) Kako si lahko po njem pridobimo blagoslove?

⁶ Kot del svoje priprave v blagoslov človeštva, si je Bog zamislil tudi pravično nebeško vladavino. Jezus Kristus se je rodil kot Abrahamov potomec, kot njegov najpomembnejši naslednik ali »seme«, in njemu je Jehova podelil kraljevanje. (Galačanom 3:16; Matej 1:1) Iz Božje prisege, ki jo je dal Abrahamu, se vidi, da bodo po Jezusu Kristusu blagoslovljena vsa ljudstva na zemlji. Ali delaš to, kar bi za te blagoslove moral delati? Na primer, ali s svojim načinom življenja kažeš, da se zavedaš, kako pomembna je za tvoje življenje Kristusova žrtev? Ali se zares podrejaš njegovi kraljevski oblasti? (Janez 3:36; Apostolska dela 4:12)

7. a) Kdo še spada v »Abrahamovo seme«? b) Kako vemo, da ne bodo vsi, ki zvesto služijo Bogu vzeti v nebesa?

⁷ Apostolu Janezu je bila dana preroška vizija dogodkov v nebesih, v kateri je videl še druge povezane z Jezusom Kristusom na nebeški gori Sion.  Tudi ti so del »Abrahamovega semena«. Kot piše v Razodetju 14:1–5, so »odkupljeni izmed ljudi« in jih je 144 000. (Galačanom 3:26–29) Kdo pa spada mednje? Sveto pismo jasno pravi, da Bog ni nikoli nameraval vzeti v nebesa vseh pravičnih ljudi. (Matej 11:11; Apostolska dela 2:34; Psalm 37:29) Velika prednost sodelovanja s Kristusom v nebeškem Kraljestvu je omejena na »malo čredo« tistih, ki bodo z njim za tisoč let kralji in duhovniki. (Luka 12:32; Razodetje 5:9, 10; 20:6)

8. Kdaj se je začelo zbirati »malo čredo« in kako dolgo je to trajalo?

⁸ Kako pa se je zbirala ta »mala čreda«? Prijazno povabilo k sodelovanju v nebeškem Kraljestvu so najprej dobili naravni Izraelci. Zaradi pomanjkanja vere, se jih ni zbralo vseh 144 000. Zato so bili povabljeni še Samarijani, kasneje pa tudi ljudje iz vseh drugih narodov. (Apostolska dela 1:8) Prvi Kristusovi sodediči so bili maziljeni s svetim duhom ob binkoštih 33. leta našega štetja. Ta skupina ljudi se je po tem zbirala, dokler jih vseh 144 000 ni zapečatil in potrdil sam Bog. Potem so se začeli zbirati tisti, ki bodo živeli na zemlji kot zvesti podložniki nebeške vlade.

9. a) Kako vse se v Bibliji imenuje nebeški razred? b) Koga so predstavljali pravi Izraelci?

⁹ Kristusove sodediče nebeškega kraljestva imenuje Sveto pismo tudi »izvoljeni«, »sveti«, od Boga »maziljeni«. (2 Timoteju 2:10; 1 Korinčanom 6:1, 2; 2 Korinčanom 1:21) Vsi skupaj so tudi opisani kot Kristusova »nevesta«. (Razodetje 21:2, 9; Efežanom 5:22–32) Drugje so imenovani še Kristusovi »bratje«, »sodediči s Kristusom« in Božji »sinovi«. (Hebrejcem 2:10, 11; Rimljanom 8:15–17; Efežanom 1:5) V duhovnem pogledu so ne glede na svojo narodnost vsi skupaj »Božji Izrael«. (Galačanom 6:16; Rimljanom  2:28, 29; 9:6–8) Ko je Jehova dopolnil svoj zavezni zakon za prave Izraelce, je z duhovnim Izraelom sklenil novo zavezo. Toda njegovo ravnanje s pravimi Izraelci, ki so še bili pod zaveznim zakonom je bil vzorec za prihodnost. (Hebrejcem 10:1) Koga je torej predstavljal pravi Izrael, ki si ga je Bog izbral za svojo »posebno lastnino«? Dejstva kažejo na duhovni Izrael, na tiste, ki jih je Bog izbral, da bodo s Kristusom vladali v nebesih. (Primerjaj 2 Mojzesova 19:5, 6 s 1 Petrovim 1:3, 4 in 2:9.) Skupaj s Kristusom sestavljajo sredstvo, po katerem bodo vsi poslušni ljudje lahko blagoslovljeni. Če to razumemo, držimo v rokah ključ za razumevanje Svetega pisma.

BLAGOSLOVLJENI PO »SEMENU«

10. Koga so predstavljali neizraelski častilci Jehove?

¹⁰ Takrat, ko se je Jehova še posebej zanimal za Izraelsko ljudstvo, je prijazno poskrbel tudi za pripadnike drugih ljudstev, ki jih je srce gnalo k pravemu čaščenju skupaj z Izraelci. Sveto pismo veliko govori o njih. Ali najdemo danes dvojnike teh ljudi? Seveda. Na mnoge načine ponazarjajo tiste, ki sicer niso duhovni Izraelci, pa si želijo večnega življenja kot zemeljski podaniki Božjega kraljestva. O njih je Bog govoril Abrahamu, ko je dejal, da bodo »vsi narodi zemlje« blagoslovljeni v njegovem »semenu«. (1 Mojzesova 22:18; 5 Mojzesova 32:43)

11. a) Kako je bila omenjena ta skupina pri posvetitvi Salomonovega templja? b) Kako se »tujci«, kot je napovedano v Izaiji 56:6, 7, danes ’pridružujejo Jehovi’?

¹¹ Božji namen je vedno bil, da bi vse človeštvo bilo zedinjeno v pravem čaščenju. Zato je kralj Salomon ob posvetitvi templja v Jeruzalemu prosil Jehovo, naj usliši molitve tujcev, ki so ga hoteli na  sprejemljiv način častiti skupaj z Izraelci. (2 Letopisi 6:32, 33) V Izaiji 56:6, 7 pa Bog obljublja: »Tujce, ki se pridružijo Jehovi, da bi mu služili, Jehovino ime ljubili in bili njegovi hlapci, ... te pripeljem k svoji sveti gori in jih razveselim v svoji hiši molitve. ... Zakaj moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vsa ljudstva.« (EI) Današnji »tujci« tudi imajo tega duha in se zbirajo iz vseh ljudstev, pa ne le kot priložnostni opazovalci, ampak so se ’pridružili Jehovi’. Predali so mu svoja življenja, to so ponazorili s potopitvijo pod vodo, zdaj pa mu služijo iz ljubezni do »Jehovinega imena« in vsega, kar to ime predstavlja. (Matej 28:19, 20)

12. Kako je Mojzesov zakon pokazal, da morajo biti tisti, ki žele biti zemeljski podaniki Božjega kraljestva, poslušni visokim zahtevam, ki sicer veljajo za duhovni Izrael?

¹² Od njih se ne zahteva nič manj zvestobe kot od duhovno maziljenih kristjanov. Jehova je v Mojzesovem zakonu zahteval od ’priseljencev’, ki so prevzeli pravo bogočastje, poslušnost istemu zakonu, ki je obvezoval tudi Izraelce. (4 Mojzesova 15:15, 16) Njihov medsebojni odnos ni smel biti zasnovan le na strpnosti, ampak na pravi ljubezni. (3 Mojzesova 19:34) Tako morajo tudi današnji ’priseljenci’ spraviti svoje življenje povsem v sklad z Jehovinimi zahtevami in mu služiti v ljubeči edinosti z ostankom duhovnih Izraelcev. (Izaija 61:5)

13. O katerih podrobnostih iz Izaije 2:1–4 bi morali pošteno razmisliti, če želimo preživeti v »novo zemljo«?

¹³ Jehova je po svojem preroku Izaiju opisal vzneseno množico oseb iz »vseh narodov«, ki se danes zbira v Jehovin vesoljni hram čaščenja. Napovedal je: »Mnoga ljudstva pridejo in poreko: ’Pridite, pojdimo k Jehovini gori, k hiši Jakobovega Boga, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah!’» Ti ljudje so res ’prekovali meče v pluge’ in tudi sredi tega sprtega sveta se ’več ne  učijo bojevati’. (Izaija 2:1–4, EI) Ali tudi ti sebe vidiš med temi srečnimi ljudmi? Ali bi tudi ti rad spoznal Jehovine zahteve, se po njih ravnal in se nič več ne zanašal na bojno orožje? Bog nam obljublja, da bo velika množica po tej poti zmagoslavno izšla iz »velike stiske« v miroljubno »novo zemljo«. (Razodetje 7:9, 10, 14; Psalm 46:8, 9)

[Preučevalna vprašanja]