Razločna podoba človekove prihodnosti
5. poglavje
Razločna podoba človekove prihodnosti
1. Zakaj se biblijske prerokbe vedno izkažejo točne?
POVSEM upravičeno lahko verjamemo v prihodnost, o kateri nam pripoveduje Sveto pismo. Prerokbe v tej knjigi ne temelje na ugibanju ljudi, ki preučujejo smeri razvoja in iz tega potem delajo napovedi. »Nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani od svetega duha, govorili v imenu Boga.« (2 Petrov 1:20, 21, JP) Zato so se prerokbe v Svetem pismu izkazale točne v slehernih podrobnostih.
2. Navedi primere prerokb o svetovnih zadevah.
2 Sveto pismo je poimensko napovedalo vzpone in padce svetovnih imperijev Babilona, Medo-Perzije, Grčije. Skoraj dvesto let vnaprej je opisalo, kako bo padel Babilon in kdo bo njegov zavojevalec. Vse se je do podrobnosti spolnilo. Napovedovalo je tudi, da bo Babilon nazadnje prekrila pustinja in da nikdar več ne bo naseljen. Še danes je tako. (Danijel 7:3–8, 20–22; Izaija 44:27–45:2; 13:1, 17–20) Tudi drugi narodi so opisani v Svetem pismu, resda ne po imenu, pa jih vendarle razgledan človek lahko kaj hitro prepozna po podrobnostih v opisu.
3. Ali so tudi prerokbe, ki niso napisane v obliki prerokb?
3 Vsekakor je treba vedeti, da je v Svetem pismu več vrst prerokb. To smo že opazili, ko smo govorili o Jezusovih čudežih, ki služijo kot znamenja tega, kar bo človeštvo doživelo pod Božjim kraljestvom. Nekateri odlomki Svetega pisma sploh niso napisani v preroškem jeziku, pa vseeno vsebujejo prvine prerokb.
PRIVLAČNI PREROŠKI VZORCI
4. Kako smo opozorjeni na preroški pomen Mojzesove postave?
4 V Svetem pismu nam na primer Pismo Hebrejcem pokaže preroško značilnost stvari, ki bi jo nepazljiv bralec imel samo za zgodovinsko. Tam piše, da ima »(Mojzesova) postava le senco prihodnjih dobrot«. (Hebrejcem 10:1)
5. Kaj pokaže, da stvari lahko predstavljajo nekaj večjega?
5 Včasih so določene stvari preroškega pomena. Za sveti šotor, ki ga je Mojzes postavil po Jehovinih navodilih in za vse dejavnosti v njem, pravi od Boga navdihnjeni pisec Pisma Hebrejcem, da je bilo to ’podoba in senca tega, kar je v nebesih’. Vse to je predstavljalo Jehovin veliki duhovni tempelj, katerega Najsvetejše je v nebesih. Tako je »Kristus stopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin skozi večji in popolnejši šotor, ki ni z roko narejen, to je, ni od tega sveta, tudi ni s krvjo kozlov in juncev, ampak z lastno krvjo enkrat za vselej stopil v svetišče ter pridobil večno odrešenje. ... Kristus namreč ni šel v svetišče, ki je narejeno z rokami in je le podoba pravega, (ali resničnosti, NS) marveč v sama nebesa, da se zdaj za nas predstavlja Božjemu obličju.« (Hebrejcem 8:1–5; 9:1–14, 24–28, EI) Kristjanom v veliki meri koristijo tukaj opisana duhovna razkritja in s svojim življenjem bi morali pokazati, da jih cenimo. (Hebrejcem 9:14; 10:19–29; 13:11–16)
6. Kakšen preroški pomen je pripisan osebam v a) Galačanom 4:21–31? b) Mateju 17:10–13?
6 Tudi osebe, o katerih teče beseda v Svetem pismu, so včasih preroškega značaja. V Pismu Galačanom 4:21–23 je podrobno opisan tak zgled v primeru Abrahamove žene Sare (ki naj bi ponazarjala »gornji Jeruzalem«), dékle Agare (simbola »sedanjega Jeruzalema« na zemlji) in njunih otrok. Ob neki drugi priložnosti je Jezus pomagal svojim učencem, da so ugledali dvojnika preroka Elija v Janezu Krstniku, ki je ravno tako smelo razkrinkal hinavske verske običaje. (Matej 17:10–13)
7. Kako sta Kristusa ponazarjala a) Salomon? b) Melhizedek?
7 Salomon, na glasu zaradi svoje modrosti, bogastva in miru v svojem kraljestvu, odlično ponazarja Jezusa Kristusa. (1 Kraljev 3:28, 4:25; Luka 11:31; Kološanom 2:3) Čeprav je poročilo iz Prve Mojzesove knjige o srečanju Abrahama in Melhizedeka zelo kratko, pa Psalm 104:1–4 naznanja, da je nadvse pomembno, kajti Mesija naj bi postal »duhovnik na veke po Melhizedekovem redu«; to pomeni, da bi dobil svoje duhovništvo naravnost od Boga in ne zaradi rodu, v katerem bi bil rojen. Kasneje, v Pismu Hebrejcem, dobi vsa stvar še širši pomen, in razumevanje teh resnic postane povezano s krščansko zrelostjo, s tako pomembno lastnostjo za vse, ki hočejo ugajati Bogu. (Hebrejcem 5:10–14; 7:1–17)
8. a) Kateri primer pokaže, da so življenjske izkušnje lahko preroškega pomena? b) Ali ima vse v takšnem primeru vzporedno izpolnitev?
8 Preroške vzporednice očitno ne veljajo samo za posameznikovo delo ali njegov položaj, ampak tudi za njegove življenjske izkušnje. Ko so nekoč judovski verski voditelji pokazali svojo nevero, jim je Jezus rekel: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje, a ne bo se mu dalo drugo znamenje kakor znamenje preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.« (Matej 12:38–40, EI; Jona 1:17; 2:10) Jezus ni rekel, da je vse v Jonovem življenju predstavljalo to, kar bo on sam še moral doživeti. Ko mu je Jehova dal kakšno nalogo, ni zbežal, kot je Jona skušal uiti v Tarsis. Jonova izkušnja v ribjem trebuhu pa je bila po Jezusovih lastnih besedah vključena v Sveto pismo zato, ker je napovedovala neke preroške podrobnosti o Jezusovi smrti in vstajenju. (Matej 16:4, 21)
9. a) Kakšen preroški vidik je Jezus poudaril v dveh zgodovinskih obdobjih? b) Katere nadaljnje značilne podrobnosti je Peter pod navdihnjenjem omenil?
9 Nekatera zgodovinska obdobja imajo tudi značaj preroških vpogledov ali vzorov, ki nas še posebej zanimajo. Ko je Jezus govoril o času, ki bo pripeljal do njegovega razodetja v kraljevski moči, je primerjal dve drugi obdobji, v katerih se je izvršila Božja obsodba nad pokvarjenimi ljudmi. Govoril je o značilnosti ’Noetovih in Lotovih dni’, še posebej je poudaril, da so se ljudje pretirano ukvarjali z zadevami vsakdanjega življenja. Spodbudil nas je, naj takoj ukrepamo in naj ne hrepenimo po stvareh, ki smo jih pustili, kot je to storila Lotova žena. (Luka 17:26–32) V drugem navdihnjenem pismu apostola Petra so omenjene še nekatere podrobnosti: neposlušnost angelov pred potopom, Noetovo oznanjevanje, Lotova žalost nad Sodomljani, ki so se brez trohice odgovornosti predajali užitkom, dejstvo, da je Bog ob svojem času uničil sprijene ljudi, iz česa se vidi, kaj namerava storiti v prihodnosti, in dokaz, da Bog more in brez dvoma tudi hoče odrešiti svoje zveste služabnike. (2 Petrov 2:4–9)
10. Pokaži s primerjanjem Jeremije z Razodetjem, da lahko imajo spolnjene prerokbe še naprej preroško vrednost.
10 Če so se prerokbe že spolnile, to še ne pomeni, da so zdaj zanimive le še po zgodovinski plati. Napoved kakšnega dogodka in njena spolnitev dostikrat obe spet prerokujeta dogodke dosti bolj oddaljene prihodnosti. To velja za zapise o starodavnem Babilonu, o kraljestvu, ki je bilo izredno religiozno in je njegov vpliv čutiti po vsem svetu celo v našem času. Čeprav je Babilon že 539. leta pred našim štetjem klonil pred Medi in Perzijci, pa knjiga Razodetja, napisana koncem prvega stoletja našega štetja, še zmeraj uporablja izraze preroka Jeremije in opozarja na še eno bodočo spolnitev teh prerokb, tokrat na vélikem Babilonu, svetovnem kraljestvu lažne religije. Primerjaj za ta del Razodetje 18:4 z Jeremijo 51:6, 45; Razodetje 17:1, 15 in 16:12 z Jeremijo 51:13 in 50:38; Razodetje 18:21 z Jeremijo 51:63, 64.
11. Kakšen preroški pomen najdemo v poročilu o Jehovinem ravnanju z odpadlim Izraelom in z nezvesto Judejo? Zakaj je preroški?
11 Na tak način je preroškega značaja tudi Jehovino ravnanje z odpadniškim desetrodovnim kraljestvom Izraela in z nezvestimi kralji in duhovniki dvorodovnega Judovega kraljestva. Prerokbe o teh starodavnih kraljestvih in njihove spolnitve, zapisane v Svetem pismu, spet živo opisujejo, kaj bo Bog naredil s sodobnim krščanstvom, ki tudi trdi, da služi Bogu Biblije, hkrati pa očitno krši njegove pravične zapovedi.
12. Kako takšna poročila koristijo nam osebno?
12 Vsi ti zapisi so danes potemtakem zelo pomembni. Pomagajo nam doumeti, kako Bog gleda na razmere v naših dneh in kaj moramo mi osebno narediti, če hočemo preživeti bližnjo veliko stisko. Bolje tudi razumemo, zakaj je »vse Sveto pismo ... koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti«. (2 Timoteju 3:16, 17, JP)
ALI JE BILO VSE ŽE VNAPREJ ODLOČENO?
13. Kako vemo, da Bog ni napeljeval ljudi h grehu, da bi tako priskrbel preroški vzorec?
13 Ali naj bi iz vsega tega sklepali, da je Bog vnaprej odločil, kako se bodo vedli posamezniki ali cela ljudstva, da bi vse skupaj dobilo preroški značaj? Očitno je, da je Bog s svojimi služabniki v preteklosti ravnal tako, da je na ta način oblikoval vzorec za večje stvari, ki jih je imel namen urediti v prihodnosti. Kakšna pa so bila dejanja ljudi? Nekateri so hudo grešili. Ali jih je Bog sam zavajal v greh, da bi se potem te grehe lahko zapisalo v Sveto pismo? Krščanski pisec Svetega pisma, Jakob, odgovarja takole: »Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Bog jih torej ni navajal, da bi delali napake in da bi tako njihovo življenje dobilo preroški značaj.
14. a) Kako Jehova ve, kaj bodo naredili v prihodnosti ljudje in celo satan? b) Kako Biblijske prerokbe izražajo to, da Jehova ve kaj bo naredil da bi uresničil svoj namen?
14 Ne pozabimo, da je Jehova človekov stvarnik. Ve, iz česa smo in zakaj kaj naredimo. (1 Mojzesova 6:5; 5 Mojzesova 31:21) Natančno lahko napove, kaj bo z ljudmi, ki živijo po njegovih pravičnih načelih, in kaj bo s tistimi, ki skušajo zanemariti svojo potrebo po Bogu ali ki so popačili njegova pota. (Galačanom 6:7, 8) Ve, da bo hudič uporabljal iste metode kot jih je v preteklosti. Jehova tudi ve, kaj bo On sam naredil v posameznih okoliščinah, da se bo ravnal po vzvišenih načelih pravice, nepristranosti, ljubezni in usmiljenja, ki jih je zmeraj upošteval. (Malahija 3:6) Ker bo svoje načrte zagotovo uresničil, lahko že zdaj napove rezultate ali posledice in kaj bo ukrenil, da bi jih uresničil. (Izaija 14:24, 27) Zato lahko iz življenja posameznika ali naroda izbere nekatere dogodke, jih vključi v Sveto pismo in z njimi pokaže, kaj bo prinesla prihodnost.
15. Kako je apostol Pavel poudaril, da biblijski zapisi niso le zgodovina?
15 Zato je apostol Pavel lahko, ko je pripovedoval o dogodkih iz izraelske zgodovine, na koncu svojim prijateljem kristjanom rekel: »Vse to pa se jim je zgodilo kot zgled in je bilo zapisano v svarilo nam (EI), na katere je prišel konec sestava stvari.« (NS) (1 Korinčanom 10:11) Krščanski skupščini v Rimu pa je pisal: »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučevanje, da bi oprti na potrpežljivosti in na tolažbi, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.« (Rimljanom 15:4, JP) Ko tako dojamemo, da biblijski zapisi niso le zgodovina, lahko iz nje razberemo čudovite napovedi za prihodnost človeštva.
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slike na strani 41]
NA KAJ USMERJAJO POZORNOST PREROŠKI VZORCI?
Noetovi dnevi
Shodni šotor
Kralj Salomon
Jona, tri dni v ribjem trebuhu
Padec Babilona
