19. poglavje

„Slišali smo, da je Bog z vami”

1, 2. a) Kaj Zaharijeva knjiga 8:23 napoveduje za naše dni? b) Kdo je Bog, o katerem govori ta prerokba, in kako je v Svetem pismu Božje ime poudarjeno?

»Z VAMI pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami.« Tako bodo, kot pravi Sveto pismo, ljudje iz vseh narodov pravili v naših dneh. (Zaharija 8:23, EI) In na katerega boga meri ta Zaharijeva prerokba? O tem pač ni dvoma. V tej sorazmerno drobni knjigi Svetega pisma se njegovo ime pojavi kar 135 krat. To ime je JEHOVA!

² Jehova je o svojem imenu rekel: »To je moje ime vekomaj in to je spomin moj od roda do roda.« (2 Mojzesova 3:15) Da je to ime res pomembno, kaže njegova pogostna raba: v Hebrejskih spisih se pojavi skoraj 7 000 krat. To ime je rabljeno mnogo večkrat kot naziva Gospod in Bog skupaj. Napovedano je, da bo to ime v »poslednjih dneh« še posebej tesno povezano z neko skupino ljudi.

»Z VAMI POJDEMO«

3. Kdo bo po prerokbi iz Zaharijeve knjige 8:2–23 a) iskal Jehovo in b) s kom bo pri tem povezan?

³ Ko so v starodavnem Jeruzalemu obnavljali tempelj, je prerok Zaharija po Božjem navdihnjenju zapisal: »Prišla bodo ljudstva in prebivalci mnogih mest. Prebivalci enega mesta pojdejo k prebivalcem drugega mesta in poreko: ’Pojdimo prosit milosti Jehovo in iskat Jehovo nad vojskami! Tudi jaz pojdem.’ In prišla bodo mnoga ljudstva in močni narodi, da bi iskali Jehovo nad vojskami v Jeruzalemu  in prosili Jehovo milosti. Tako govori Jehova nad vojskami: ’Tiste dni bo deset mož iz narodov vseh jezikov prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami«!’« (Zaharija 8:20–23, EI)

4. Zakaj ta prerokba ne velja za judovstvo ali krščanstvo?

⁴ Prerokba se je v manjši meri spolnila ob prenovitvi jeruzalemskega templja, ki se je začela v Zerubabelovih dneh; obljubljala pa je še večjo spolnitev v naših dneh. V zvezi s katerimi ljudmi pa? Gotovo ne bi bilo razumno, da bi se tisti, ki ’iščejo Jehovo’, pridružili ljudem, ki se vsled praznoverja branijo izgovarjati Božje ime, kot to počnejo naravni Judje, ki se držijo svojih tradicij. Tudi h krščanstvu ne bodo šli, ker posnema judovski običaj in ne uporablja Božjega imena. Ljudje ne častijo Jehove v današnjem zemeljskem Jeruzalemu. Kot je Jezus napovedal, je Bog zapustil svoj tempelj v Jeruzalemu, tempelj pa je bil 70. leta našega štetja uničen in nikdar več pozidan. Če človek dobro premisli, ugotovi, da Bog ni na strani nekrščanskega Izraela. (Matej 23:37, 38; primerjaj 1 Kraljev 9:8, 9)

5. Kako Sveto pismo razkrije, kdo je a) »Jeruzalem«, ki danes predstavlja Jehovo in b) »judovski mož«, o katerem prerokuje Zaharija?

⁵ Jeruzalem, ki danes predstavlja Jehovo, je v Pismu Hebrejcem 12:22 opisan kot »mesta živega Boga, nebeški Jeruzalem«. Kot je bil starodavni Jeruzalem znamenje Jehovine oblasti, tako je tudi »nebeški Jeruzalem« v resnici Božje mesijansko Kraljestvo, v katerem je bil ob izteku časov poganov 1914. leta ustoličen kralj Jezus Kristus. (1 Letopisi 29:23; Luka 21:24) Ta vlada ima predstavnike tudi na zemlji. Ti zvesto oznanjujejo, da je Kraljestvo edino pravo upanje za človeštvo. Prvi so to 1914. leta ustanovljeno Kraljestvo pričeli oznanjati preostali  iz »male črede«. Ti so v duhovnem smislu ’Božji Izrael’, duhovni »Judje«, o katerih je prerokoval Zaharija. (Luka 12:32; Galačanom 6:16; Rimljanom 2:28, 29) Od 1931. leta naprej pa zaradi svoje ljubezni do Boga in iz občutka odgovornosti, ker morajo oznaniti Jehovo, pravega in vsemogočnega Boga, nosijo ime Jehovine priče. (Izaija 43:10–12)

KAKO JIH PREPOZNAMO?

6. a) Kaj je prepričalo milijone ljudi, da so prepoznali ljudstvo, s katerim je danes Bog? (Odgovarjaj samo na eno točko hkrati, beri svetopisemske citate.) b) Kaj od vsega tega je nate naredilo največji vtis?

⁶ Ker so ti duhovni Judje zvesto izpolnili svojo odgovornost pričevalcev za Jehovo, se je milijonom ljudi po vsem svetu pomagalo »poiskati Jehovo«. Spoznali so, da je Jehova res s temi ljudmi, ki nosijo njegovo ime. Kaj jih je o tem prepričalo? Dosti stvari, med njimi so najpomembnejše tele:

(1) Nauki Jehovinih prič izvirajo iz Svetega pisma — ne le iz nekaterih njegovih delov, ampak iz celotne Božje Besede. Jehovine priče ne učijo iz svojega, ampak odgovarjajo na vprašanja z besedami Svetega pisma. Jehovo samega pustijo govoriti in tako ga slavijo. (Primerjaj Janez 7:16–18.)

(2) Sveto pismo pravi, da si bo Bog izmed vseh ljudi izbral »ljudstvo za svoje ime«. (Apostolska dela 15:14) Ti bodo klicali njegovo ime in si ga z vsemi močmi prizadevali oznaniti po vsej zemlji. (Izaija 12:4, 5) Povsod so Jehovine priče še najbolj izrazito povezane z Božjim imenom Jehova.

(3) Jehovine priče imajo obilo zadovoljive duhovne hrane. Nasprotno kot večina ljudi so zaradi vsega, kar se naučijo iz Svetega pisma in zaradi vpliva, ki ga to ima na njihov odnos do življenja, srečni.  Jehova je tudi rekel, da bodo njegovi pravi služabniki srečni. (Izaija 65:13, 14; primerjaj Matej 4:4.)

(4) Jehovine priče se iz Svetega pisma učijo obnašati in prav odločati v vsakdanjih zadevah — doma, na delu, v šoli, pri izbiri sprostitve, pri razkrivanju napačnih običajev, pri določanju najkoristnejših opravil. Jehova obljublja, da bo vsem, ki tako delajo, ’sam ravnal steze’. (Pregovori 3:5, 6)

(5) Nadzorovanje skupščin Jehovinih prič temelji na metodi vodenja Božjih skupščin iz prvega stoletja, v katerih so starešine zgled čredi in sodelavci za Božje kraljestvo, ne pa vzvišen duhovniški sloj. (1 Petrov 5:2, 3; 2 Korinčanom 1:24)

(6) Jehovine priče se ne mešajo v politične zadeve tega sveta, ampak opravljajo delo, ki ga kristjanom nalaga Sveto pismo: oznanjajo dobro vest o Božjem kraljestvu, v pričevanje vsemu svetu, preden pride konec. (Matej 24:14; primerjaj Janez 17:16; 18:36.)

(7) Jehovine priče se res ljubijo, kot je to za svoje prave učence napovedal že Jezus. Zaradi barve kože, porekla, ekonomskih razmer, narodnosti ali jezika nihče med njimi ni večji ali manjši od drugih. Kljub človeški nepopolnosti so prepričljivo združeni v mednarodno bratovščino, in za to so hvaležni edinole Bogu. (Janez 13:35; primerjaj Apostolska dela 10:34, 35.)

(8) Jehovine priče danes prav tako kot v prvem stoletju kljub preganjanju služijo Jehovi. Nasprotnikom se ne maščujejo, ker zaupajo v Jehovo. Kakor v preteklosti, tako je tudi danes Bog s svojimi služabniki, da bi jih rešil. (Jeremija 1:8; Izaija 54:17)

7. a) Koga predstavlja tistih »deset mož«? b) Kako dokažejo, da je Jehova res postal njihov Bog?

⁷ To je le nekaj razlogov, zaradi katerih je »deset mož iz narodov vseh jezikov« povsem prepričano  reklo ostanku dedičev Kraljestva: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23, EI) Sveto pismo rabi število »deset« za ponazoritev zemeljske popolnosti, zato pomeni teh »deset mož« vse ljudi, ki se zdaj oprijemljejo pravega čaščenja skupaj s Kristusovimi maziljenimi duhovnimi brati. Vendar pa ne hodijo le sedet na shode skupaj s tem ostankom, ampak se imajo za častilce njihovega Boga, Jehove. Svoja življenja so po Jezusu Kristusu predali Bogu in to ponazorili s krstom v vodi; s tem so dokazali, da se želijo »pridružiti Jehovi«. Nato pa se z veseljem oprimejo dela, ki ga po vsem svetu opravljajo njegove priče. (Zaharija 2:11, EI; Izaija 61:5, 6)

POSNEMANJA VREDNI ZGLEDI

8. a) Zakaj je kraljica iz Sabe pripotovala v Jeruzalem? b) Kaj je ob svojem prihodu naredila in kako se je vse to izteklo? c) Kako se je pokazalo, da so tudi v naših dneh njej podobni ljudje? (Psalm 2:10–12)

⁸ Nekateri pri tem naredijo pot, podobno tisti, ki jo je v Salomonovih dneh naredila kraljica iz Sabe. V daljnje kraje je slišala »o Salomonovem slovesu in imenu Jehovinem«. S Salomonom ni nikdar prej govorila in tudi v Jehovinem templju še ni bila. Malo je dvomila o tem, ali je res vse tako dobro, kot so ji pravili. Vendar pa se je potrudila in na kameljem hrbtu prepotovala kakšnih 2250 kilometrov, da bi to ugotovila. Dobila je odgovore na vse svoje »uganke« in vzkliknila: »Glej, niti polovice mi niso povedali!« Drugega ni mogla, kot da si je priznala, kako rad ima Jehova svoje častilce. (1 Kraljev 10:1–9, EI) Nekaj ljudi, ki so bili v svetu ugledni, je tudi danes naredilo po njenem zgledu, Jehovinim pričam pa se je pridružilo še mnogo drugih, manj slavnih ljudi. Spoznali so, da Jehovine priče ne posvečajo  pozornosti nobenemu človeku, ampak Jezusu Kristusu, Večjemu Salomonu, svojemu Kralju. Na svoja vprašanja dobijo iz Božje besede za srce in razum zadovoljive odgovore in potem se čutijo spodbujene, da se pridružijo slavljenju Jehove. (Primerjaj Luka 11:31.)

9. a) V katerem smislu je bilo Rahabino stališče drugačno od stališča kraljice iz Sabe? b) Kaj je še posebej pomembnega v dogodkih, ki so pripeljali do tega, da se je Rahaba s svojimi domačimi rešila? c) Kako so tudi danes ljudje lahko podobni Rahabi?

⁹ Drugi so podobni Rahabi iz Jerihe, ki je bila prepričana, da je Izraelov Bog »Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji«. (Jozue 2:11) Ko so v deželo stopili izraelski ogledniki, jih je sprejela, skrila in tvegala svoje življenje, da jih je zaščitila. Verovala je in vero dokazala z deli, saj je stopila na stran Jehovinega ljudstva. (Hebrejcem 11:31; Jakob 2:25) Skrbno se je držala vseh navodil, da je preživela. Dobra je bila tudi do svojih staršev, bratov in sester, ker jim je omogočila zaščito, če so le hoteli upoštevati vse zahteve za preživetje. (Jozue 2:12, 13, 18, 19) In res so bili ona in njeni domači obvarovani, ko je padla Jeriha in so vsi častilci Baala v njej bili uničeni. (Jozue 6:22, 23) Stvar je pomembna tudi za danes. Zagotavlja nam, da bo Jehova varoval take, kakršna je bila Rahaba. In kako je sploh kdo lahko takšen? Tako, da veruje v Jehovo, se postavi ob bok duhovnemu Izraelu, se trdno drži vodil, ki jih prek njega daje Jehova in se iskreno trudi pomagati domačim in sorodnikom, da bi uvideli, kako je ta pot najpametnejša.

10. a) Kaj zares privlači ljudi, da se priključijo Jehovinim pričam, kot to kaže Zaharijeva prerokba? b) Kako lahko z odnosom in dejanji pokažemo, da nam ljubezen do Jehove zares napolnjuje srca?

¹⁰ Glavna stvar, ki privlači ljudstva k Jehovinim pričam, je gotovo Bog Jehova sam. Všeč jim je njegova  Beseda. Privlači jih sad njegovega duha, ki se kaže v življenju njegovih služabnikov. Ko spoznajo, kakšen je do ljudi in kako z njimi ravna, zahrepenijo po dnevu, ko bo njegovo ime maščevano in ko bo oprano vse sramote, ki mu jo je nakopal satan z neverniki vred. Svoje življenje skušajo oblikovati tako, da bi bilo všeč njihovemu Stvarniku in da bi ga tudi drugi slavili zaradi tega. (1 Petrov 2:12) Iz vsega srca molijo, tako kot je Jezus učil moliti svoje učence: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matej 6:9, 10, JP) In potem v skladu s to molitvijo opravljajo Bogu sveto službo tesno združeni s tistimi, ki nezmotljivo dokazujejo, da so »ljudstvo za Jehovino ime«.

[Preučevalna vprašanja]