Kralj vlada!
Poglavje 14
Kralj vlada!
1, 2. a) Kakšen večji pomen je imelo 1914. leto? b) Kako je časopis Stražni stolp mnogo let vnaprej opozoril natačno na leto 1914?
NESPORNO je, da je bilo 1914 leto velika prelomnica v zadevah narodov in vsega človeštva. Vendar je bilo še veliko pomembnejše, kot to prizna večina zgodovinarjev. Tedaj so se odigrali srhljivi dogodki, ki so povezani s ‘prihodom’ Božjega Kraljestva. Leta vnaprej so skrbni Raziskovalci Biblije pričakovali to leto. Na osnovi česa?
2 Štirintrideset let pred 1914. letom je časopis Sionski Stražni stolp in oznanjevalec Kristusove navzočnosti v decemberski izdaji 1879. in marca 1880. obrnil pozornost na leto 1914 kot na datum, določen v biblijskih prerokbah. V članku v julijski izdaji 1880. so opozorili na bližajoči konec »časa narodov«. (Luk. 21:24) Čeprav pisec tedaj še ni povsem razumel globljega pomena dogodkov, ki so se imeli zgoditi, je na osnovi biblijskega računanja časa pokazal, da se bo leta »1914 n. št.« končalo časovno razdobje »sedmih časov« ali 2520 let vladavine brezbožnih narodov, ki so se začeli s prvim opustošenjem starega Jeruzalema. Pisal je: »Dolgo razdobje 2520 let in ... grenke izkušnje (Božjega ljudstva) pod vladavino divjih zveri (človeških vladavin, Dan. 7. pogl.) je jasno predstavljeno v Danielu v 4. poglavju s ‘sedmerimi časi’ Nebukadnezarja in njegovo grenko izkušnjo med divjimi zvermi.« Kaj so pravzaprav ti »sedmi časi«?
RAZLAGA SANJ
3. Kakšna načelna resnica je zapisana v Danielu 4:25?
3 V 4. poglavju Danielove biblijske knjige so zapisane pomembne preroške sanje. Ilustrirajo, da »vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga da, komur hoče«. (Daniel 4:25) To se je sanjalo Nebukadnezarju, babilonskemu kralju, sanje pa je razložil prerok Daniel.
4–6. a) Kaj se je sanjalo Nebukadnezarju? b) Kako je Daniel sanje razložil? c) Kako so se spolnile? d) Kaj je Nebukadnezar spoznal, ko se mu je vrnil zdrav razum?
4 Nebukadnezar je v viziji videl ogromno drevo, ki je bilo vidno po vsej Zemlji. Vsem je nudilo hrano in zavetje. Toda »Sveti« iz nebes je odločil, da se drevo poseka njegov štor pa okuje z železom in bakrom — tedaj najtršimi kovinami. Drevo bi naj bilo tako ‘ukročeno’ »sedem časov«.
5 Ko je Daniel tolmačil to preroško vizijo, je pojasnil, da drevo s svojo veličino predstavlja Nebukadnezarja. On bi naj bil ‘posekan’ ali ponižan. In »sedem časov« bi naj bil Nebukadnezar podoben živalim na polju. Ker pa »drevo« ni bilo popolnoma uničeno, bi bil tudi kralj po »sedmih časih« znova postavljen v prejšnje stanje. (Daniel 4:19—27)
6 Natančno to se je zgodilo Nebukadnezarju. Bil je ponižan in kot žival so ga oddaljili iz človeških prebivališč, hranil pa se je z rastlinami. Ti »sedmi časi« so očitno trajali sedem let, v katerih je Nebukadnezar ‘doživljal grenke izkušnje med divjimi živalmi’. Lasje so mu zrasli kot orlovo perje in nohti tako, da so bili kot ptičji kremplji. Končno se mu je zdrav razum vrnil, in bil je zopet kralj. Tedaj je hvalil in slavil »Kralja nebes« kot Tistega, ki dejansko vlada in čigar »kraljestvo traja od roda do roda«. (Daniel 4:28—37)
7–9. a) V kateri prerokbi je Jezus govoril o koncu časa poganov? b) Katera vprašanja so zato za nas življenjsko pomembna?
7 Toda kaj ima vse to opraviti z letom 1914 našega štetja?
»DOLOČENI ČASI NARODOV (POGANOV)«
8 Ko je Jezus opisal ‘znamenja časa konca’, je rekel:
»Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo (določeni, NS) časi poganov.« (Lukež 21:24)
»Narodi« ali »pogani«, ki jih je omenil Jezus, so bili nejudovski narodi. V znani angleški King James Bibliji, pa tudi v naši, je tukaj zapisan izraz »časi poganov«. Zato so se mnogi vprašali: »Kaj so časi poganov? Na katero časovno razdobje je Jezus mislil? Kdaj so se začeli, in kdaj končali?«
9 Kakor smo že videli, je velika Jezusova prerokba o »znamenju« za nas danes življenjskega pomena. Zato moramo izvedeti tudi odgovore na ta vprašanja.
KAJ POMENI »JERUZALEM«?
10–12. a) Kaj so predstavljali po mnenju učenjaka, dogodki med letom 29. in 70. n. št.? b) Kaj večjega bi lahko pomenil »Jeruzalem« iz Lukeža 21:24? c) Kako nam v tem pogledu pomaga znana enciklopedija? d) Kaj je torej »Jeruzalem«?
10 Profesor A. T. Robertson * je v tolmačenju Jezusove prerokbe rekel, da je »uničenje templja in Jeruzalema, ki se je zgodilo v generaciji leta 70 n. št. simbolično pomenilo njegov drugi prihod in konec sveta ali zaključek razdobja«. Zaradi tega se lahko vprašamo: Kakšen večji ali obsežnejši pomen bi Jezus lahko pripisal »Jeruzalemu« (v Lukežu 21:24), razen tega, kar ga je leta 70 n. št. doletelo?
11 Jezus je gledal na Jeruzalem kot na glavno mesto Izraela, kjer so vladali kralji iz Davidove hiše, ki jih je Jehova mazilil, sedeli so na »Jehovinem prestolu«. Tempelj je bil tudi središče pravega čaščenja za vso Zemljo. (1. Letop. 28:5; 29:23; 2. Letop. 9:8) V M’Clintockovi in Strongovi Cyclopaediji je rečeno: »Jeruzalem je bilo vladarsko središče za ves Izrael; in tempelj, pogosto imenovan tudi ‘Jehovina hiša’, je istočasno predstavljal sedež Kralja kraljev, vrhovnega poglavarja teokratične države. ... Jeruzalem ni bil politično pomemben; to ni bilo glavno mesto mogočnega kraljestva, ki bi usmerjalo tudi zadeve drugih držav, toda imel je vzvišeno vlogo pri osvetljevanju obetov, ki jih je napovedal David, ko je izjavil, da veruje v prihod Mesije. [Psalm 2:6; 110:2]« (Zvezek IV, str. 838.)
12 Dejstvo, da so sedeli kralji Davidove hiše na »prestolu Jehovinega kraljestva«, poudarja da je bilo kraljestvo v resnici Božje Kraljestvo. Izraelsko kraljestvo, čigar sedež je bil v Jeruzalemu, je predstavljalo simbolično Božje Kraljestvo, zato »Jeruzalem« tudi vnaprej predstavlja Božje Kraljestvo.
13, 14. Kdaj in zakaj se je začelo, v Lukežu 21:24 omenjeno, »teptanje«?
13 Spomni se sedaj Jezusovih besed: »Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« (Lukež 21:24) Kdaj se ga je začelo »teptati«? Gotovo že dolgo pred Jezusovim rojstvom v Betlehemu, ker v Jeruzalemu tedaj niso več vladali kralji iz Davidove hiše. Davidova kraljevska dinastija se je končala, ko so Babilonci pod Nebukadnezarjem vzeli oblast Zedekiji.
14 Točna biblijska zgodovina nam pove, kaj se je zgodilo, ker so bili ljudje in kralj Zedekija pokvarjeni, hudobni. Takole beremo: »Jeza Jehovina (je) na ta narod tako vzkipela, da ni bilo več ozdravljenja. Tedaj je privedel nadnje kaldejskega kralja (Babilonce), ki je z mečem pomoril v njih svetišču njihove mladeniče ... vse mu je dal (Nebukadnezarju) v roko. Tudi vso opremo (posode) hiše Božje, veliko in majhno, zaklade hiše Jehovine in zaklade kralja in njegovih poglavarjev, vse je spravil v Babilon. Zažgali so hišo Božjo in podrli jeruzalemsko obzidje.« (2. Letopisi 36:11, 12, 16—20, EI) Takrat se je začelo »teptanje«.
»TEPTAN« — KAKO DOLGO?
15–17. a) Kdo je izgubil »zakonito pravico« do Davidovega kraljestva; in kako? b) Kdo bo to pravico znova imel, in za kako dolgo? c) Katero prikladno vprašanje se zato pojavlja? d) Zakaj ne bi bilo čudno, če bi Daniel odgovoril na to vprašanje?
15 Prerok Ezekiel je napovedal, da bo Zedekiji, zadnjemu kralju iz Davidove hiše, ki je vladal iz zemeljskega Jeruzalema, odvzeta oblast:
»Tako pravi Gospod Jehova: Snemite mu pokrivalo z glave, vzemite mu krono! Kar je, ne bode več tako. Nizko bodi povišano, in visoko ponižano! Uničim, uničim, uničim jo; tudi ta ne bode več, dokler ne pride, kateri ima pravico do nje; njemu jo dam.« (Ezekiel 21:26, 27)
16 Čeprav je kralj Zedekija tedaj izgubil »zakonito pravico« do Davidovega kraljestva, bo obljubljeni Mesija to »pravico« zopet dobil in »vekomaj« vladal v Božjem Kraljestvu. (Lukež 1:32, 33) Toda koliko časa bi moralo miniti, da bi mesijansko kraljestvo — ki sta ga predstavljala izraelsko zemeljsko kraljestvo in njegovo glavno mesto Jeruzalem — začelo vladati?
17 Bog Jehova je to vedel, zato je lahko to časovno razdobje v svoji Besedi naznačil, kakor je napovedal tudi mnoge druge bodoče dogodke. Ko je Jezus govoril o ‘koncu sestava stvari’, je večkrat opozoril na Danielovo prerokbo, v kateri je Bog točno napovedal veliko dogodkov v nebesih in na Zemlji. (Primerjaj Matevž 24:3, 15, 21, 30 z Danielom 9:27; 11:31; 12:1; 7:13.) In mar ni v prerokbi o »sedemdesetih tednih« (v Danielu 9:24—27) točen časovni načrt za prvi Mesijev prihod? Ali ne bi bilo zato primerno, če bi isti prerok navedel tudi drugi prihod Mesije? To preroško sporočilo, ki se tiče neposredno nas, najdemo v 4. poglavju Danielove knjige.
VEČJA IZPOLNITEV
18. a) Kaj je morda vzrok, da posvetna zgodovina ne poroča o Nebukadnezarjevi norosti? b) Zakaj bi morali tukaj upoštevati, kar govori Božja beseda?
18 Preiskali smo že prvotno značilno uporabo Danielove prerokbe o »sedmih časih«, in ugotovili, da pomeni sedem let Nebukadnezarjeve blaznosti. To, da posvetna zgodovina ne poroča podrobno o Nebukadnezarjevi sedemletni odsotnosti s prestola, nas ne sme čuditi. Starodavni zapisi iz Egipta, Asirije in Babilona so znani po tem, da se je izpustilo vse, kar bi bilo lahko za vladarje neprijetno, in to je tudi eden od razlogov, da niso tako zanesljivi kakor Božja navdihnjena beseda. Božja beseda je tista, ki potrjuje, da se je sanjska vizija spolnila. Način izražanja prerokbe tudi nakazuje, da se bo zgodila tudi mnogo bolj obsežna spolnitev, in to se je tudi zgodilo. Kako?
19. Zakaj je razumljivo, da nam bo ta vizija pomagala ugotoviti dolžino časa narodov?
19 Velja upoštevati, da je te sanje imel kralj Babilona, to je isti svetovni vladar, ki je bil uporabljen kot orodje, da strmoglavi simbolično Božje Kraljestvo na Zemlji in s tem vpelje svetovno oblast poganskih (nejudovskih) narodov. Verjetno je to vizijo dobil kmalu po tej veliki zgodovinski spremembi — ko je značilno kraljestvo, po katerem je Jehova izvajal svojo suverenost, prenehalo obstojati. Razen tega je v 4. poglavju Daniela ponovno poudarjeno, da »vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga da, komur hoče«. (Daniel 4:17, 26, 34, 35) Zato lahko v tej viziji upravičeno iščemo sporočilo o trajanju poganske vladavine nad Zemljo.
20. Kaj vprašujemo; in kje lahko poiščemo odgovor?
20 Koliko časa pa bo minilo od strmoglavljenja značilnega Božjega kraljestva z Davidovimi kralji do tedaj, ko bo Bog svojo vrhovnost zopet izvajal po Kraljestvu, v katerem bo Kralj nekdo iz Davidove kraljevske hiše, namreč Mesija? V Danielu, v 4. poglavju je osnova za izračun dolžine časa narodov ali »določenih časov narodov«, v katerem bodo ti narodi teptali »Jeruzalem« ali Božje Kraljestvo. (Lukež 21:24)
21. Kakšna je bila, kot pokazujeta Daniel 4:15—17 in Job 14:7, situacija po odvzemu oblasti Zedeklji?
21 Teptanje se je začelo tistega leta, ko je Nebukadnezar strmoglavil kralja Zedekija v Jeruzalemu. Od tedaj naprej je bilo izvajanje Jehovine suverenosti, ki je bila zastopana po judovski kraljevski dinastiji, ‘posekano’. Bila je omejena podobno kot okovan panj v Nebukadnezarjevih sanjah. Po vsem svetu so vladale živalim podobne poganske sile. Toda bilo je upanje, da bo »drevo« ‘znova pognalo’. In tedaj bodo ljudje spoznali, da »vlada Najvišji v človeškem kraljestvu«. (Daniel 4:15—17; Job 14:7; primerjaj Izaija 11:1, 2; 53:2.)
22. Kdaj in kako bo kraljevsko »drevo« znova pognalo?
22 V tem obnovljenem Kraljestvu vlada Najvišji po svojem Mesiji. To se seveda ni zgodilo, ko je Mesija prvič prišel kot popoln človek na Zemljo, ker so ga Judje zasmehovali in ga niso priznali za kralja. Toda okovje bi se snelo s panja in kraljevsko »drevo« bi znova pognalo šele tedaj, ko bo ‘najnižji izmed ljudi’ veličastno zavladal kot nebeški Kralj ljudem iz vseh narodov. Tedaj, po izteku časov narodov, bi naj kraljestvo sveta postalo »Kraljestvo našega Gospoda in njegovega Kristusa«. (Razodetje 11:15; Daniel 4:17, 25)
»SEDEM ČASOV« — KAKO DOLGI SO?
23. Zakaj morajo časi narodov trajati vse do naših dni?
23 Očitno je, da mora »sedem časov«, ko so uporabljeni na poganske čase, trajati veliko dlje kot sedem dobesednih let. Spomni se, da je Jezus povezal ‘spolnitev’ ali konec teh časov narodov s ‘koncem tega sestava stvari’. (Lukež 21:7, 24; Matevž 24:3) Trajati morajo torej vse do našega časa. Toda — kako dolgo?
24. Kako lahko ugotovimo dolžino »sedmih časov«?
24 Če pogledamo v dvanajsto poglavje Razodetja, bomo ugotovili, da nam šesta in štirinajsta vrsta pokažeta časovno razdobje 1260 dni, primerjano s ‘časom in dvema časoma in pol časom’ ali 1 + 2 + 1/2, kar je skupaj 3 1/2 časov. Zato je »en čas« dolg 360 dni ali 12 luninih mesecev, s povprečno 30 dnevi. »Sedem časov« je 2520 dni; in ker se v biblijskem prerokovanju šteje »en dan za leto«, je to časovno razdobje dolgo 2520 koledarskih let. (4. Mojzesova 14:34; Ezekiel 4:6) Tako dolgi so torej »sedmi časi« — časi poganov.
25. Kako nam pomaga v Jeremiji 25:11 omenjenih »sedemdeset let« ugotoviti začetek razdobja časa poganov?
25 Nasvet iz Božje besede nam tudi pomaga utrditi, katerega leta so se pričeli časi narodov. Kakor smo že omenili, je Jehova dovolil Babiloncem premagati njegovo ljudstvo, uničiti Jeruzalem in njegov tempelj, pahniti Zedekijo z »Jehovinega prestola« in odpeljati Jude v babilonsko ujetništvo. (1. Letopisi 28:5) Dogodki, ki so se zgodili v »sedmem mesecu«, so navedli tistih nekaj Judov, ki so še bili v deželi, da so zbežali v Egipt tako, da je ostala Judeja popolnoma neobljudena. (2. Kraljev 25:1—26; Jeremija 39:1—10; 41:1 do 43:7) Jehovin prerok Jeremija je napovedal, da bo ostala takšna 70 let. (Jeremija 25:8—11) Takrat naj bi Jehova »kaznoval babilonskega kralja ... (za) njih krivdo« in ‘svoje ljudstvo’ »pripeljal nazaj v ta kraj«, v njihovo domovino. (Jeremija 25:12; 29:10)
26. a) Česa je bil Daniel priča; in kaj je spoznal? b) Kako lahko vemo, v katerem mesecu in letu se je spolnila Danielova prerokba o obnovi? c) Kdaj je to bilo?
26 Daniel je dolgo živel v babilonskem ujetništvu. V noči, ko je padel Babilon v roke Medo-Perzijcev, je bil priča spolnitve njegove in še drugih prerokb proti temu mestu. (Daniel 5:17, 25—30; Izaija 45:1, 2) Zgodovinarji so izračunali, da je Babilon padel v začetku oktobra leta 539 pr. n. št. Kmalu zatem je Daniel iz Jeremijevega prerokovanja spoznal, da se izteka 70 let ujetništva in opustošenja Jeruzalema. (Daniel 9:2) In imel je prav! V prvem letu vladanja, po mnenju večine zgodovinarjev je zavladal spomladi, je leta 538 pr. n. št., Perzijec Cir izdal odlok, s katerim je dovolil Judom, da se vrnejo v svojo domovino, jo ponovno naselijo in obnovijo Jehovin tempelj. (2. Letopisi 36:20—23; Ezra 1:1—5) Iz navdihnjenega zgodovinskega poročila se vidi, da so Judje voljno spolnili Cirov odlok, tako da so, »ko se je približal sedmi mesec ... že bili sinovi Izraelovi v svojih mestih«. (Ezra 3:1) Po našem koledarju je bilo to oktobra 537 n. št., tedaj pa se je tudi izteklo napovedanih 70 let opustošenja.
27. a) Kdaj se je začelo šteti teh 70 let, in s katerim dogodkom? b) Kako dolgi so »sedmeri časi«, in kdaj so se potemtakem morali končati? c) Katera druga velika prerokba se je začela spolnjevati tistega leta? d) Kaj Stražni stolp zastopa že več kot 100 let?
27 To zgodovinsko poročilo je pomembno zato, ker po njem določimo začetek »časov poganov«. Če se je sedemdesetletno žalostno stanje Jude in Jeruzalema končalo leta 537 pr. n. št, se je začelo leta 607 pr. n. št. To je moralo biti leto, ko je bil Zedekija pahnjen z »Jehovinega prestola« v Jeruzalemu. Potemtakem so se tistega leta začeli časi poganov. Če jih računamo od oktobra 607 pr. n. št. se »sedem časov« (2520 let) izteče do začetka oktobra 1914 n. št., ko se je, kot smo že videli, začela spolnjevati velika Jezusova prerokba o »koncu sestava stvari«. Osnova za takšno sklepanje, ki ga zastopa časopis Stražni stolp že več kot sto let, so zanesljiva sporočila v Božji besedi.
28, 29. a) Zaradi katerih posvetnih poročil bi morali biti hvaležni, da so v Božji besedi zapisane in ohranjene mnoge podrobnosti? b) Zakaj imamo tehtne razloge za to, da računamo, da so se časi poganov končali oktobra 1914. leta in ne kdaj drugič?
28 Zares smo lahko hvaležni, da je Jehova ohranil v svoji navdihnjeni Besedi točno sliko o potrebnih posameznostih iz 6. stoletja pred n. št. v zvezi z Judi, Babilonci in Medo-Perzijci. Drugače bi bilo težko določiti točen časoven potek takratnih dogodkov, saj so posvetna poročila o tistem času precej nepopolna.
29 Vendar so nekateri, oprti samo na takšna posvetna poročila, izračunali, da je bil Jeruzalem uničen 587/86 pr, n. št., in da so prišli Judje pod babilonsko oblast v prvem letu Nebukadnezarjeve vlade, po njihovih izračunih je to bilo leto 605 pr. n. št * Tako menijo, da je bilo leto 605 pr. n. št. čas, ko se je začelo spolnjevati, kar je zapisano v Jeremiji 25:11: »In vsa ta dežela bo razdejana in opustošena, in ti narodi bodo služili med pogani sedemdeset let.« (Bagstersova Greek Septuagint) Če bi bilo res tako in bi se šteli časi narodov od tedaj, bi se končalo napovedanih »sedem časov« leta 1916, sredi prve svetovne vojne. Toda, kakor je že bilo rečeno, verujemo, da obstajajo tehtnejši razlogi, da sprejmemo podatke navdihnjene Božje besede, po katerih so se časi poganov začeli oktobra 607 pr. n. št. in se končali oktobra 1914 n. št.
30. Kateri dogodki označujejo čas od 1914. kot »zadnje dni«?
30 Lahko smo srečni, da je Bog pred davnim časom dal zapisati v svojo besedo prerokbe, v katerih je jasno opisano, kdaj je imel priti Jezus kot Mesija (leta 29. n. št.) in tudi kdaj nastopi njegova »navzočnost« — v slavi nebeškega Kralja (od leta 1914 n. št.). Medtem ko še traja razdobje »konca tega sestava stvari«, vse bolj ostro vidimo razmere, ki jih je Jezus napovedal. Svetovne vojne, lakota, epidemije, potresi, nezakonitost, neprijaznost, sovraštvo in preganjanje tistih, ki se drže biblijskih načel — vse to skupaj nam dokazuje, da živimo v »zadnjih dneh«. (2. Timotejev 3:1; Matevž 24:3—12; Marko 13:7—13)
TISOČLETNA VLADAVINA — KDAJ?
31 a) Kakšen nasvet je dal Jezus za naš čas; in zakaj? b) Kaj bi morda radi vprašali, in kakšen je Jehovin odgovor?
31 Kako dolgo bodo te strahote trajale? Ker je sedaj Jezus Kristus postavljen kot poveljnik čet in Kralj, lahko upravičeno verujemo, da ni več daleč dan, ko bo nad Božjimi sovražniki izvršil sodno kazen. »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve.« Zato nam preračunljivost nič ne koristi. Upoštevati bi morali Jezusov nasvet: »Čujte torej.« (Marko 13:32; Matevž 24:42) Medtem ko vidimo vse slabše razmere na Zemlji in doživljamo, kako so ljudje na splošno nedovzetni za dobro vest o Kraljestvu, bi se morda radi v zvezi z oznanjevanjem vprašali, podobno kot Božji prerok: »Doklej, Jehova?« Jehova je na to odvrnil:
»Dokler se ne opustošijo mesta, da ne bo prebivalca, in hiše, da bodo brez ljudi, in dokler ne bo dežela opustošena in zapuščena.« (Izaija 6:10—12)
Jehova bo ob svojem določenem času izvršil obsodbo, najprej na krščanstvu in zatem na vseh drugih sestavnih delih satanovega sveta. Neposredno se bo začela Kristusova tisočletna vladavina miru. (Razodetje 20:1—3, 6)
KATERA — »GENERACIJA«?
32. Kakšno vprašanje se pojavlja v zvezi z Matevžem 24:34?
32 V svoji pomembni prerokbi o »znamenju« nam Jezus zagotavlja: »Resnično vam pravim: ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi.« (Matevž 24:34) Kaj razumemo z izrazom »ta rod« ali »generacija«, če se za dolžino življenja ene generacije ne navaja nič posebnega?
33. a) Kdo je bila »generacija« Jezusovega časa? b) Kaj se zato lahko reče o »generaciji«, ki je doživela Prvo svetovno vojno?
33 Za časa Jezusa so nekateri Jezusovih učencev, ki so slišali njegove besede, in tudi drugi sodobniki, še živeli, ko se je začela zaključna »stiska« za judovski sestav stvari. Vsi ti so bili Jezusova »generacija«. Sedaj živi samo v Združenih Državah še preko deset milijonov ljudi, ki so bili dovolj stari, da so opazili »začetek nadlog« v letih 1914 do 1918. Nekateri izmed njih bi lahko živeli še veliko let. Toda Jezus nam zagotavlja, da bo kot »Sin človekov« preden bo ta »generacija« prešla, prišel, da izvrši obsodbo na satanovem sestavu stvari. (Matevž 24:8, 21, 37—39) Zato bi morali biti budni in čakati ‘prihajajoče Kraljestvo’. (Lukež 21:31—36)
[Podčrtni opombi]
^ odst. 10 Word Pictures in the New Testament, zv. 1, str. 188
^ odst. 29 Glej dodatek, stran 186.
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 135]
PRERAČUNAVANJE »SEDMIH ČASOV«
7 »časov« = 7 x 360 = 2520 let
(En biblijski »čas« ali eno leto je povprečje med enim mesečevim letom 354 dni in enim sončnim letom 365 1/4 dni).
607 pr. n. št. do 1. pr. n. št. = 606 let
1 pr. n. št. do 1. pr. n. št. = 1 leto
1 n. št. do 1914 n. št. = 1913 let
607 pr. n. št. do 1914 n. št. = 2520 let
[Okvir na strani 140]
»GENERACIJA 1914. LETA«
V knjigi »The Generation of 1914« (gornji naslov) pokazuje Robert Wohl, »da se za generacije ne da matematično določiti število let, temveč da so povezane z velikimi zgodovinskimi preobrati — najboljši primer za to je Prva svetovna vojna«. — »The Economist«, 15. marca 1980
