Poglavje 10

Nastanek nasprotnega kraljestva

1. Kako je v začetku uspevala »dobra vest«?

KLJUB neusmiljenemu preganjanju je mlada krščanska skupščina napredovala in se večala. Resnica dobre vesti o Božjem mesijanskem Kraljestvu ‘je še naprej rodila sadove po vsem svetu’. Oznanjevalci Kraljestva so prodirali v nova področja, nasprotniki pa tožili: »Tisti, ki so ves svet razburili, so tudi semkaj prišli.« (Kološanom 1:5, 6; Dejanja apostolov 17:6, EI)

2. Kako se je satan trudil, da bi zaustavil širjenje resnice; in zakaj ni uspel?

² Toda kaj bi lahko ljudje naredili, da bi zaustavili širjenje resnice? Zgodovina poroča, da so rimski cesarji v prvih treh stoletjih n. št. povzročili deset različnih valov preganjanj proti prvim kristjanom, vendar niso uspeli. Kristjani, ki so bili »trdni v veri« in ki so posnemali Jezusa, se niso dali vplesti v nečastne zadeve, čeprav je »rjoveči lev«, satan, skrbel za to, da so mnoge vrgli dobesednim levom ali jih kako drugače mučili do smrti. (1. Petrov 5:8, 9; primerjaj 1. Korinčanom 15:32; 2. Timotejev 4:17.)

3. Zakaj si moraš nadeti »popolno Božje orožje«?

³ Ker čelni napad z neposrednim preganjanjem ponavadi ni uspel, je satan poskušal Jezusove naslednike zapeljati. Obkrožal jih je ponosen, nemoralen in uživanja željan svet, in to je satan izkoristil, da bi jih odvrnil od Božje službe. Res so morali ‘stati’, kakor jih je apostol Pavel trikrat opozoril v Efežanom 6:11-18, kjer je opisal duhovno »Božje  orožje«, ki so ga morali uporabljati. Si ti oblečen v to »popolno Božje orožje«? Moral bi biti, če se hočeš v teh »zadnjih dneh« zoperstaviti skušnjavam in preizkušnjam. (2. Timotejev 3:1-5) Tudi kristjani v prvem stoletju so potrebovali orožje. Predvsem zakaj ?

4. Katere osnovne resnice o Kraljestvu so bile razodete kristjanom v prvem stoletju?

⁴ Njihova vera je bila čista in neponarejena. Vsi so bili z duhom maziljeni kristjani, ki so pričakovali vstajenje v ‘večno kraljestvo Gospoda našega in Odrešenika Jezusa Kristusa’. (2. Petrov 1:11, 1. Korinčanom 15:50) Približno okrog leta 96 n. št., ko je ostareli apostol Janez dobil po Božjem navdihnjenju Razodetje, so spoznali, da jih bo — članov »male črede« — 144 000. Kot sokralji in soduhovniki Kristusa v nebesih bodo Zemlji vladali tisoč let. Janez je videl, da se bo ‘zatem’, ko bo 144 000 duhovnih Izraelcev zbranih; zbirala tudi številna »velika množica«, ki jo bodo sestavljali zvesti moški in ženske »iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov«. Zbrani v razred bodo preživeli zaključno »veliko stisko« na Zemlji, kjer bodo zatem jedro človeške družbe, ki bo deležna blagoslovov tisočletne kraljevske vladavine. (Lukež 12:32; Razodetje 7:4, 9—17; 20:1—6; 21:1—5)

VELIK ODPAD

5, 6. a) Kateri biblijski stavki pokažejo, da se je satan že tedaj poslužil potuhnjenega napadanja? b) Kakšen napad je to bil?

⁵ Kakšen je torej bil satanov premeteni napad? Apostol Peter je glede tistega, kar se je zgodilo nezvestim Izraelcem, opozoril: »Nastopili pa so med ljudstvom tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, kateri bodo (naskrivaj, NS) uvajali pogubne ločine ... in v lakomnosti vas bodo  izkoriščali z izmišljenimi besedami.« (2. Petrov 2:1, 3, EI) Ti varljivi, sektaški učitelji so se s svojimi nepristnimi verskimi nauki pojavili že proti koncu prvega stoletja, saj je že okrog leta 98 n. št. apostol Janez pisal: »Kakor ste slišali, da pride antikrist *, je tudi zdaj vstalo veliko antikristov; ... Izmed nas so izšli, toda niso bili od nas.« (1. Janezov 2:18, 19, EI)

⁶ Že leta 51 n. št. je apostol Pavel v svojem — verjetno drugem kanonskem pismu — opozarjal pred lažnimi nauki glede »Jehovinega dne«. Pisal je: »Nikar se ne dajte od nikogar premotiti; kajti poprej mora priti odpad in se razodeti človek greha, sin pogube.« (EI) Kdo bi lahko bil ta »človek greha«? To so vsekakor odpadli verski voditelji, ki so tako zelo pokvarjeni, da trdijo, da so kristjani, pa »Boga ne poznajo« in »niso poslušni dobri vesti o našem Gospodu Jezusu«. (2. Tesaloničanom 1:6—8; 2:1—3) Kako je mogel v krščanski skupščini nastati razred takšnih odpadnikov?

7. V kakšno zanko so se nekateri Jezusovi nasledniki ujeli in kakšen je bil rezultat?

⁷ Dokler so bili apostoli Jezusa Kristusa še živi, so preprečevali vrinjenje zmotnih naukov, toda »skrivnost krivice (hudobije, EI)« je že nastopila »po satanovem delovanju«, in sicer, javno v drugem stoletju. Čeprav je Jezus svojim naslednikom rekel: »Vi vsi pa ste bratje«, je nekatere satan ‘ujel’ na osnovi njihove težnje po osebnem ugledu. Začeli so ločevati duhovnike od laikov. Postopoma je bilo tako kot je apostol Pavel napovedal: »Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.«  (2. Timotejev 4:3, 4, EI; 2. Tesaloničanom 2:6—10; Matevž 23:8, EI)

8. a) Iz katerih dveh izvorov je večina lažnih naukov? b) Kako je to popačenje krščanstva opisano v enciklopedijah?

⁸ Kaj so želeli poslušati? Nauke, ki so izšli iz zibelke lažnih religij, iz starega Babilona, in grško filozofijo, ki je bila v rimskem svetu tisti čas zelo razširjena. V M’Clintock and Strong’s Cyclopaedii je o tem rečeno: »Pokvarili so enostavnost krščanskega nauka in vpeljali bleščeče (pompozne) obrede in slovesnosti; učitelji krščanstva so sprejeli posvetne časti in plačila, Kristusovo kraljestvo pa se je v precejšnji meri spremenilo v kraljestvo tega sveta.« Encyclopaedia Britannica piše k temu še naslednje: »Verjetno krščanstva ni nič bolj pokvarilo kot vpeljava praznoverja, ki je pravzaprav pogansko ali spominja na poganstvo. Poganstvo, ki se krščanstvu ni moglo uspešno upirati, je veliko prispevalo k njegovemu popačenju, in na številne načine uničilo njegovo čistost.«

9. a) Kakšno splošno verovanje izvira iz nauka, da je človeška duša neumrljiva? b) Kako Biblija izpodbija takšne nauke?

⁹ Kakšna so ta praznoverja in poganski običaji? Najbolj izrazit je nauk grškega filozofa Platona o neumrljivosti človeške duše. To verovanje vsiljuje misel, da duša ob smrti telesa odide drugam — v nebeško blaženost; v vice, da se očisti; ali pa v goreči pekel v večno mučenje. To pa je povsem nepravilno, če pomislimo, kaj pravi Biblija v Psalmu 146:4, Propovedniku 9:5, 10; Matevžu 10:28 in Rimljanom 6:23.

NASTANEK KATOLICIZMA

10. 11. a) Kaj je priznal kardinal Newman v zvezi z mnogimi nauki svoje cerkve? b) Ali se res lahko označi za svete tiste cerkvene nauke in običaje, za katere sam pravi, da so »poganskega izvora«?

¹⁰ V delu Essays and Sketches navaja katoliški kardinal John Henry Newman, ki je živel v 19. stoletju,  odkod izvirajo mnoga učenja njegove cerkve. Tako na primer piše: »Fenomen krščanstva je, kar je splošno priznano — velik del tistega, kar se sprejema kot krščansko resnico, se najde v poganskih filozofijah in religijah. Tako na primer najdemo nauk o trojici tako na Vzhodu kakor tudi Zahodu; enako je z obrednim umivanjem, enako je z žrtvovanjem. Nauk o božanski besedi je plantonski; učenje o inkarnaciji * je indijsko.« Zatem takole odgovarja kritiku, ki trdi, da se »te stvari najdejo v poganstvu, zato niso krščanske«: »Mi nasprotno raje rečemo: ‘Te stvari se najde v krščanstvu, zato niso poganske.’« Vendar izvirajo iz babilonskih in grških naukov, ki so bili znani že stoletja pred nastankom katolicizma. Razen tega jih ni v Božji besedi, Bibliji.

¹¹ Da so pri velikem odpadu prevzeli poganske nauke in obrede, nadalje potrjujejo izjave kardinala Newmana v njegovi knjigi The Development of Christian Doctrine (razvoj naukov krščanstva), kjer piše, da je »Konstantin, da bi priporočil novo (rimokatoliško) vero poganom, prenesel v njo zunanje okrasje, na katerega so bili ti v svoji religiji že navajeni«. Zatem, ko je naštel veliko običajev svoje cerkve, je kardinal priznal, »da so vsi poganskega izvora, da pa so bili posvečeni s tem, ker jih je cerkev prevzela«. Toda ali se lahko zmotne nauke »posveti«?

12, 13. a) Zakaj in s kakšnimi nameni se je Konstantin zanimal za rimokatoliško religijo? b) Kaj pokaže, ali je Konstantin tudi v srcu postal kristjan?

¹² Kardinal omenja tudi Konstantina Velikega, rimskega cesarja iz četrtega stoletja. Zakaj se je Konstantin zanimal za vero? Nekaj let zatem, ko je 312. zavzel Rim, je Konstantin povedal, da je na večer zavzetja imel videnje o gorečem križu z napisom  »V tem (znamenju) zmagaj«. To je napisal na svoj prapor. Očitno je osnove za katoliško religijo privzel zato, ker je želel imeti podporo svojih političnih ciljev; zato je spojil »krščanski« verski sestav s poganskimi verovanji, ki so mu bili vedno najbližji.

¹³ V Encyclopedii Britannici je o Konstantinu napisano: »Temu možu, ki se je skoraj do konca svojega življenja tako držal poganskega praznoverja, je moralo biti poganstvo zelo živo. . . . Naziv »Veliki« je dobil samo zaradi svojih del, ne na osnovi tega, kar je bil. Merjeno po njegovem značaju, je bil najnižji od vseh, ki jim je bil v starem ali novejšem času dodan ta naziv (»veliki«). To je pokazal s tem, da je moril celo člane svoje družine. Njegov poganski naziv »Pontifex maximus« * je bil pozneje prenesen na papeže rimokatoliške cerkve.

14. Ali so papeži Rima resnično zastopali Božje Kraljestvo; in zakaj tako odgovarjaš?

¹⁴ V mračnem Srednjem veku so rimski papeži vladali podobno kot kralji. Niso čakali na to, da bi Kristus nastopil svojo tisočletno vladavino v nebesih. Želeli so »kraljestvo takoj sedaj — zaradi svojih sebičnih koristi. V Encyclopaedii Britannici je to takole opisano. »Eden prvih vzrokov za popačenje krščanstva je bil poskus, da bi prenesli krščansko Božje kraljestvo na neko vidno monarhijo, v kateri svetniki Zemljo dobesedno podedujejo.« Nič čudnega ni bilo, da so nepokvarjeni, pošteni ljudje nasprotovali takšnemu »ponaredku krščanstva«! Neizprosna inkvizicija, ki je samo s sežiganjem na grmadah umorila več kot 30 000 ljudi, je dolgo časa služila za brzdanje takoimenovanih krivovercev. Toda ne za vedno!

 KAKO JE S PROTESTANTIZMOM?

15. a) Kaj je dejansko postala protestantska reformacija? b) V čem je protestantizem do danes zasužnjen?

¹⁵ Opoldne, 31. oktobra 1517 je katoliški duhovnik Martin Luther protestno pritrdil svojih 95 tez na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji. Začela se je protestantska reformacija. * Namesto da bi se vrnili k čistim krščanskim naukom in sveti službi Bogu, pa je postala reformacija predvsem politična zadeva. Z verskimi vojnami, kot je bila tridesetletna vojna v Evropi, od 1618—1648, so hoteli pridobiti predvsem nova področja, milijone ljudi pa je izgubilo življenje. Mnoge dežele so osnovale svojo državno cerkev, in te so še naprej poučevale ključne nauke katolicizma, kot nauk o neumrljivosti duše, o peklenskih mukah, o trojici in o krščevanju otrok. Vse te cerkve so vse do danes ostale sužnji naukov, ki so jih začeli učiti odpadli kristjani.

»BABILON VELIKI«

16, 17. a) Kaj pomenijo besede iz Jeremije 51:6 za nas danes? b) Na kakšen način je babilonska religija postala takorekoč mednarodna?

¹⁶ Napačno verovanje pa se ne omejuje le na ljudi, ki trde, da so kristjani. Prerok Jeremija nas opominja:

»Bežite iz Babilona, vsak naj reši svoje življenje.« (Jeremija 51:6, EI)

Te besede so pomembne za nas danes. Že v Jeremijevih dneh je bil Babilon znan po svojih izprijenih  verskih obredih in množici bogov, razen tega sodobni Babilon obsega celi svet. Kako to?

¹⁷ Po vesoljnem potopu je začel Nimrod, »mogočen lovec v nasprotovanju Jehovi«, graditi V Babilonu mestno kraljestvo, in verjetno tudi religiozni stolp, čigar vrh bi naj segel do neba. Jehova mu je prekrižal načrte tako, da je zmešal ljudem jezik in jih »razkropil... odondod po vsej zemlji«. Svojo popačeno religijo so seveda ‘vzeli’ s seboj. To so bile korenine, iz katerih je zrasla večina religij.

18. Iz katerega popačenega kraljestva moramo bežati; in kam?

¹⁸ Kakor smo že omenili, je Konstantin pripojil takšna zmotna verovanja h krščanskim naukom, ko je osnoval rimsko-katoliško religijo. Ta pa je bila zopet izvor večine protestantskih naukov. Tudi ne-‚krščanske’ religije imajo svoje korenine v starem Babilonu. Vsi skupaj, lažno krščanstvo in ne-’krščanske’  religije pa sestavljalo svetovno kraljestvo napačne religije. To je nepristno kraljestvo, ki ga je označil apostol Janez kot »Babilon veliki, ... mesto veliko, ki ima (religiozno) kraljestvo nad kralji zemlje«. (Razodetje 17:5, 18) Da bi torej lahko vsi »rešili svoje življenje«, smo dobili nasvet, da bežimo iz babilonskega — nepristnega kraljestva k Božjemu Kraljestvu!

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 94]

KAKO NAPADA SATAN SLUŽABNIKE BOŽJEGA KRALJESTVA

● Neposredno — s preganjanji — po napačno obveščenih sorodnikih, vladavinah in drugih vernikih.

● S spodbujanjem k nemorali v današnji ‘svobodni’ družbi.

● S podpihovanjem družbenih, rasnih in narodnostnih razlik, oziroma s podpihovanjem njihovega ponosa.

● S širjenjem brezbožnih in evolucijskih naukov.

● Z napačnim predstavljanjem pravega krščanstva, kakor dela odpadlo, nepristno krščanstvo.

● S krivimi, lažnimi učitelji, ki sejejo med pravimi kristjani dvome in jih rafinirano skušajo odvrniti.

SATANOV SVET LAHKO PREMAGAMO Z VERO

[Podčrtne opombe]