Poglavje 6

Težiti za Kraljestvom

1. a) Kakšno vladavino nudi Jehova v nasprotju s tem, kar so ponudili ljudje? b) Zakaj lahko svoje življenje brez strahu usmerjamo po Božji besedi?

KAKO reagiraš, če se ti nekaj všečnega ponudi? Ne boš skušal priti do tega? Bog Jehova ti daje priložnost večnega življenja pod popolno vladavino. Res je, da so med današnjimi oblikami vladavine mnogi politiki nepošteni in da so njihove obljube pogosto prazne. Celo ljudje z dobrimi nameni niso bili sposobni, poskrbeti za dobro vladavino neodvisno od Božje suverenosti. (Pregovori 20:24) Toda ves ta čas je Bog postopoma napredoval v smeri vzpostavljanja njegove popolne kraljevske vladavine, in on vabi pravicoljubne ljudi, da se tega okoristijo. Njegov namen je zanesljiv in pošten, ker On ne more lagati, zato lahko naše življenje brez strahu usmerjamo po Božji besedi. (Razodetje 21:1-5; Titu 1:2)

2. a) Kdaj in kako je Bog pojasnil svoj namen o vzpostavitvi pravičnega Kraljestva? b) Kaj izvemo iz lista Hebrejcem 11:4—7 o tistih, ki so upali v to Kraljestvo?

² Božji namen, da vzpostavi pravično Kraljestvo, ni nov. Že v Edenu, kjer se je prvič izpodbijalo Božjo suverenost, je Bog povedal svoj namen, da bo s »Semenom« »zdrobil« satana in njegovo zalego. (1. Mojzesova 3:15; Rimljanom 16:20) Abel, Enoh in Noe so v tem nasilnem svetu dokazovali vero v Jehovino obljubo, ker so verjeli, da bo Bog nagradil tiste, ki »ga resno iščejo«, zato so prenašali sramotenje, odločeni, da ‘hodijo z Bogom’ in oznanjujejo pravičnost. (Hebrejcem 11:4-7) Kako odličen primer za vse, ki danes verujejo v ‘prihod’ Božjega Kraljestva!

 POSEBEN ROD

3. V čem nam je Abraham, po 1. Mojzesovi 12:1—7, izreden zgled?

³ Več kot 400 let po vesoljnem potopu je Bog naznanil, da bo obljubljeno kraljevsko »Seme« prišlo iz Abrahamovega rodu. Zakaj ravno iz Abrahamovega? Ker je Bog videl, da je zelo veren. Abrahama je poklical iz njegovega rojstnega mesta Ur v Kaldeji in ga poslal v tujo deželo, v Kanaan; rekel mu je:

»Blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje. ... Semenu tvojemu hočem dati to deželo.« (1. Mojzesova 12:3, 7; Dejanja apostolov 7:4)

Abraham je raje, kot da bi ostal v svojem rojstnem mestu, odšel in se tja ni nikoli več vrnil. Bil je pripravljen popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi suverenemu Gospodu Jehovi pokazal neomejeno poslušnost. Izreden primer za vse, ki želijo danes živeti Bogu predano življenje!

4. Kako je bila blagoslovljena Sara, ker je bila verna? (Hebrejcem 11:11, 12)

⁴ Čeprav Abrahamova žena Sara v visoki starosti še ni imela otrok, mu je Jehova pozneje zagotovil: »Blagoslovil jo bom, da bo mati narodov; kralji ljudstev bodo iz nje.« (1. Mojzesova 17:16) Z devetdesetimi leti je zvesta Sara, blagoslovljena s čudežem, rodila Abrahamu sina Izaka, prednika mnogih kraljev. (Matevž 1:2, 6-11, 16; Razodetje 17:14)

5. Kako je bila nagrajena Abrahamova in Izakova poslušnost?

⁵ Sčasoma je Jehova Abrahama in Izaka dodobra preskusil. Naročil je Abrahamu, naj gre s svojim edinim sinom, ki ga je imel s Saro, na goro Morijo — to je bilo tri dni hoda — in ga tam daruje kot žgalno daritev. Izak je bil tedaj star verjetno že 25 let in je bil dovolj močan, da je nosil težka drva za  ogenj; in dovolj močan, da bi se bil lahko uprl svojemu 125 letnemu očetu, če bi to bil želel. Toda oče in sin sta poslušno delala, kar jima je bilo naloženo v tej vznemirljivi drami, dokler ni posegel Jehovin angel in zadržal Abrahamovo roko, ko je bil pripravljen zamahniti z nožem. Namesto Izaka je bil žrtvovan oven. (1. Mojzesova 22:1-14)

6. a) Kaj je bilo tedaj preroško prikazano? b) Zakaj bi te morala obljuba iz 1. Mojzesove 22:18 še posebej zanimati?

⁶ S tem je Bog preroško pokazal, kako bo žrtvoval svojega Sina z namenom, da odvzame grehe človeštva. (Janez 1:29; Galatom 3:16) Bog je tedaj rekel Abrahamu:

»Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:15—18)

7. Kakšno naše delo bo Jehova nagradil?

⁷ Kakšno izredno poslušnost sta pokazala Abraham in Izak! Od nas se verjetno nikoli ne bo zahtevala takšna žrtev, vendar je vseeno potrebno, da se iz iskrene ljubezni podredimo Jehovi, kakor sta se onadva. (Jakob 4:7; 2. Korinčanom 9:13) Pripravljenost, da se žrtvujemo za prihajajoče Kraljestvo in da se odrečemo sebičnim interesom, je nekaj, kar vedno odobrava in nagradi. (Matevž 6:33)

8. a) Kako se je Jakobovo življenje razlikovalo od Ezavovega? b) Kakšen blagoslov je Izak podelil Jakobu?

⁸ Tudi Izakov sin Jakob si je želel Kraljestva. Njegov brat-dvojček Ezav pa je nasprotno, svete stvari zaničeval. Bolj so ga zanimale kanaanske ženske in sebičen materializem. Celo svojo dragoceno prednost, ki jo je imel kot prvorojenec, je prodal Jakobu za krožnik leče! (Hebrejcem 12:16) Duhovno misleči Jakob pa je zelo cenil pravico prvorojenstva,  in Jehova je stvari vodil tako, da je lahko Jakob to pravico obdržal in celo ostareli oče Izak ga je blagoslovil. Ezav se je poročil z ženskami, ki so častile demone, Jakob pa je nasprotno potoval daleč v Mezopotamijo, da si tam izbere ženo med oboževalkami Jehove. Tedaj je Izak obljubil Jakobu:

»Bog silni, Vsegamogočni te blagoslovi, in rodovitnega te stori ter pomnoži, da boš oče množici narodov.« (1. Mojzesova 25:27—34; 26:34, 35; 27:1—23; 28:1—4)

9. a) Zakaj je bilo Jakobovo ime spremenjeno v Izrael? b) Kaj se lahko naučimo iz njegovega primera?

⁹ Tudi pozneje, ko je Jakob imel že skoraj sto let, je znova dokazal da je zelo cenil svete stvari. Vso noč se je z angelom boril za blagoslov. V dokaz, da mu je naklonjen, je Jehova zatem spremenil njegovo ime Jakob — v Izrael, kar pomeni »tisti, ki je stanoviten v veri Bogu«. (1. Mojzesova 32:24-30) Tudi mi danes bomo nagrajeni, če vztrajno težimo za duhovnim bogastvom in se izogibamo duha naše brezbožne okolice. (Matevž 6:19—21)

10. a) Kako se je izpolnila prerokba iz 1. Mojzesove 28:3? b) Kdo so bili po listu Hebrejcem 11:1 do 12:1 ganljivi primeri za zvesto vero?

¹⁰ Jehova je Jakobovo potomstvo dejansko smotrno povezal v »množico narodov«, ‘skupnost ljudstev’ (NS). in po posredniku Mojzesu, ki ga je uporabil tudi kot prvega pisca Biblije, je izraelskemu narodu rekel naslednje:

»In sedaj, če boste resno poslušali glas moj, ... boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6)

Na nesrečo pa ta dobesedni meseni Izrael ni postal to duhovno kraljestvo, ker niso poslušali Boga.  Toda mnoge osebe iz tega ljudstva so dokazale svojo neoporečnost pred Bogom — na primer sodniki v Izraelu, preroki in celo bivša nečistnica, Rahaba. O teh vernih »pričah« lahko beremo v listu Hebrejcem 11:1—12:1, in kakšna spodbuda so za ljudi, ki danes čakajo, da ‘pride Božje Kraljestvo’!

11. Kako lahko postaneš podoben tem vernim pričam?

¹¹ Bi bil rad močan v veri? Bi bil rad podoben tem vernim moškim in ženskam tako da tudi ti ‘hrepeniš po boljšem, to je po nebeškem’ mestu, ‘mestu s trdnimi temelji, katerega graditelj in stvaritelj je Bog’ (EI)? (Hebrejcem 11:10, 16) ‘Toda,’ boš morda vprašal, ‘kakšno je to »mesto«?’

MESTO, KI GA GRADI BOG

12. Katero »mesto« so pričakovali Božji služabniki starega časa? (Glej tudi Hebrejcem 11:22—32; Ruta 1:8, 16, 17.)

¹² To »mesto« je obljubljeno Božje Kraljestvo. Lahko tako rečemo? V starodavnih časih je bilo mesto pogosto tudi kraljestvo, ki mu je vladal kralj. Prvi kralj, ki je v Bibliji pohvaljen, je bil »Melhizedek, ... kralj v (mestu) Salemu, ... duhovnik Boga mogočnega, Najvišjega«. Stoletja pozneje je bil Jeruzalem zgrajen na istem prostoru in kot nekdaj Salem, je tudi to predstavljalo nebeško kraljestvo pod velikim kraljem in velikim duhovnikom, Jezusom Kristusom. (1. Mojzesova 14:1—20; Hebrejcem 7:1, 2, 15—17; 12:22, 28) Čeprav Abraham in Sara kakor tudi Izak in Jakob tedaj še niso poznali posameznosti, so iskreno želeli »mesto«, kateremu bo kraljeval Mesija. Abraham »se je silno veselil«. (EI) Tudi ti se ga lahko veseliš, medtem ko verno čakaš prostor v tej kraljevski ureditvi. (Hebrejcem 11:14—16; Janez 8:56)

13, 14. Kako se je začela spolnjevati zadnja Jakobova prerokba?

 ¹³ Jakob je bil oče 12 sinov, ki so postali poglavarji dvanajstih izraelskih rodov. Jakob je na smrtni postelji napovedal, iz katerega od teh dvanajstih rodov bo prišel Božji vladar s kraljevsko močjo:

»Mlad lev je Juda. ... Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vladarska palica izmed njegovih nog, dokler ne pride tisti, ki mu gre in njemu bodo narodi pokorni.« (1. Mojzesova 49:9, 10, EI)

Je prišel Šilo iz Jude? Da, seveda je!

¹⁴ Jakobova prerokba se je začela spolnjevati več kot 600 let pozneje, ko si je Jehova iz Judovega rodu izbral »moža po svojem srcu«. To je bil David. Bog je tega pogumnega ‘leva iz Judovega rodu’ postavil za voditelja in kralja nad izraelskim ljudstvom. (1. Samuelova 13:14; 16:7, 12, 13; 1. Letopisov 14:17) Jehova je Davidu obljubil večno kraljestvo. (Psalm 89:20, 27—29)

15. Zakaj je Jehova strmoglavil kraljestvo Jude in za koliko časa?

¹⁵ David, ki je zavladal leta 1077 pr. n. št., je bil prvi kralj iz vladarske rodovine judovskih kraljev v Jeruzalemu. Narod je napredoval, kadar je kralj bil poslušen Jehovi. Ko pa je kralj postal slab in se je uprl Jehovinim pravičnim zakonom, je ljudstvo trpelo. (Pregovori 29:2) Zadnji judovski kralj Zedekija je bil zelo hudoben. Božji prerok mu je zato oznanil: »Odstrani krono. ... V ruševine, ruševine, ruševine jo spremenim, ... dokler ne pride tisti, ki ima pravico do nje, njemu jo dam.« Suvereni Gospod Jehova je to kraljestvo onemogočil, dokler ne bo prišel kralj z »zakonito pravico« do njega. (Ezekiel 21:26, 27, EI)

 »ZAKONITI« KRALJ

16. Kako nam Biblija pokaže, kdo je večni dedič Kraljestva?

¹⁶ Kdo pa ima »zakonito pravico« na Davidovo kraljestvo? Odgovor najdemo v prvih sedemnajstih vrstah biblijske knjige Matevža. Tu je zapisan rodovnik obljubljenega »Semena«; od Abrahama do Davida in zatem do Jožefa, ki je postal Marijin zakonski mož. Tako je Marijin prvorojenec dobil »zakonito pravico« do Kraljestva. Angel Gabriel ji je leta 2 pred n. št. glede sina, ki ga naj bi čudežno spočela, lahko oznanil:

»Daj mu ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Jehova Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Lukež 1:26—33, EI)

Skozi stoletja je Jehova veličastno poskrbel za tega večnega Dediča Davidovega kraljestva in s tem za svoj namen. Če o vsem tem premišljujemo, mar to ne bo ojačalo naše vere v Božjo obljubo, da njegovo ‘Kraljestvo prihaja’?

17, 18. a) Kdo — edino — bo podedoval nebeško Kraljestvo? b) Kdo bo med vernimi ljudmi, ki bodo obujeni na Zemlji? c) K čemu bi nas moralo to spodbuditi?

¹⁷ Ne moremo pa vsi pričakovati, da bomo skupaj z Jezusom v nebeškem Kraljestvu, ker je to namenjeno samo »mali čredi«. (Lukež 12:32) Niti kralj David ni pričakoval tega. Takole beremo: »David namreč ni šel v nebesa.« (Dejanja apostolov 2:34, EI) Tudi Janez Krstnik in drugi verni moški in ženske starega časa niso upali, da bodo prišli v ‘nebeško kraljestvo‘. (Matevž 11:11; Hebrejcem 11:39, 40)

¹⁸ Ti verni ljudje, ki so ostali neoporečni, pa bodo obujeni tukaj na Zemlji, in mnogi med njimi bodo v Božji kraljevski ureditvi »knezi«. (Psalm 45:16)  Mar ne bi tudi ti rad izrekel dobrodošlico tistim, ki se bodo ‘vračali’ iz grobov, in užival v njihovi družbi? Prav gotovo! Tedaj se tudi ti odloči za to »mesto«, in postani »sodelavec za Kraljestvo Božje« z vsemi tistimi, ki danes cenijo to veličastno priložnost! (Kološanom 4:11)

[Preučevalna vprašanja]

 [Slike na straneh 52, 53]

ŽELELI SO SI BOŽJE KRALJESTVO

ABEL pred približno 3900 leti pred n. št.

NOE 2970 — 2020 pr. n. št.

ABRAHAM, SARA, IZAK, JAKOB 2018 — 1711 pr. n. št.

MOJZES 1593 — 1473 pr. n. št

 JANEZ KRSTNIK 2. pr. n. št. — 31. n. št.

PREROKI 1117 — 442 pr. n. št.

DAVID 1107 — 1037 pr. n. št.

RUTA, NAOMI približno pred 1300 leti pr. n. št.

RAHABA 1473 pr. n. št.

SODNIKI 1473 – 1117 pr. n. št.