Poglavje 16

»Velika množica« pozdravlja Kralja

1, 2. a) Kako je začel Jehova spolnjevati svojo prerokbo iz Izaije 60:22? b) Kako presenetljivo so se razodele božanske resnice 1935. leta?

JEHOVA je po svojem preroku Izaiji objavil: »Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz Jehova, pospešim to ob svojem času.« (Izaija 60:22) In dejansko je Jehova to presenetljivo ‘pospešil’. Leta 1935 so se Jehovine priče zbrale na kongresu v Washingtonu (D. C. ZDA). Tam je bilo prvič objavljeno, da Jehova namerava zbrati »veliko množico« »drugih ovc« — bogaboječih ljudi, ki bodo s ‘prihodom’ Božjega Kraljestva dobili večno življenje na rajski Zemlji. (Janez 10:16; Razodetje 7:9).

² V 7. poglavju Razodetja je to takole opisano: »Po« zapečatenju »male črede« 144 000 kraljevskih sodedičev se je videlo pred Božjim prestolom »veliko množico«, »ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. Tudi oni priznavajo vrhovnost Jehove, ki jo izvaja po svojem Kristusu. Vedo, da dolgujejo svojo rešitev Bogu in Jagnjetu. Kot skupini jim nikoli ne bo treba umreti, ker so oni tisti, ki prihajajo »iz stiske velike«, in bodo na očiščeni Zemlji večno živeli. (Razodetje 7:4, 9, 10, 14; Lukež 12:32)

3. a) Je res postal »najmanjši« mogočen narod? b) Lahko tudi zate velja spolnitev Razodetja 7:15—17?

³ Ali si tudi ti med to »veliko množico« častilcev? Si med tema dvema milijonoma ljudi, ki po vsej  zemlji »sveto služijo« Bogu? Res je, da si še v satanovem hudobnem in krutem svetu in se vsak dan otepaš z neštetimi težavami, toda če si med Gospodovimi »ovcami«, si pod Božjo zaščito. Ne trpiš več duhovne lakote in žeje. Ni se ti več treba bati Božjega »žgočega« neodobravanja, ker te Jagnje varuje in vodi k »vodam življenja«. Tako simbolično že sedaj doživljaš spolnitev obljube: »In Bog obriše vsako solzo z njih oči.« (Razodetje 7:15—17)

KRALJ BLAGOSLAVLJA SVOJE »OVCE«

4. V kakšnem odnosu je Jezus z »malo čredo«?

⁴ V biblijskih časih, pa vse do danes, so pastirji na vzhodu bili zelo povezani s svojimi ovcami. Pastir je vsako ovco klical po imenu, in te so poznale njegov glas in poslušno šle za njim. Evangelist Janez je v 10. poglavju zapisal, kako je Jezus s tem primerom ponazoril prisrčen odnos med njim in njegovo »malo čredo«, z njegovimi 144 000 maziljenimi nasledniki. Rekel je: »Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje (ovce) in moje poznajo mene: kakor Oče mene pozna in jaz Očeta poznam; in življenje svoje dam za ovce.« One so del »Abrahamovega semena«, po katerem bodo blagoslovljene »vse rodovine« Zemlje. (Janez 10:14, 15; 1. Mojzesova 12:3; Galatom 3:28, 29)

5. a) Na kateri nadaljnji ugoden odnos se opozarja v Janezu 10:16? b) Kakšne prednosti imajo danes »druge ovce«; in kakšno upanje na bodočnost imajo?

⁵ V kakšnem odnosu pa je »dobri Pastir« z družinami človeštva, ki naj bi večno živele na Zemlji? V zelo ugodnem! O njih je namreč rekel:

»Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva (izmed »male črede«); tudi tiste moram pripeljati, in poslušale bodo moj glas, in bo ena čreda, en pastir.«

 Danes lahko vidimo, kako se »velika množica« teh »drugih ovc« »pase« skupaj z »malo čredo« — oboji poslušajo »glas« svojega Pastirja in »oznanjujejo to dobro vest o Kraljestvu po vsej naseljeni Zemlji, vsem narodom za pričevanje«. Lahko si srečen, če si med njimi! (Janez 10:16, EI; Matevž 24:14, NS) Pod vladavino tega Kraljestva bo število »drugih ovc«, ko bodo obujeni mrtvi, naraslo na milijarde, tako se bo Božji namen, da se Zemlja naseli s pravičnimi ljudmi, skoraj izpolnil. (1. Mojzesova 1:28)

6. Kako se iz Jezusove prerokbe izve, kdaj bodo »druge ovce« zavzele vidno mesto?

⁶ Da bodo »druge ovce« v času »konca tega sestava stvari« imele vidno mesto, se vidi iz ilustracije, s katero je Jezus zaključil prerokbo o »znamenju« njegove navzočnosti. (Matevž 24:3) Rekel je:

»Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo.« (Matevž 25:31—33)

Ker je veličastvo Kralja in njegovih angelov nevidno za človeške oči, se postavlja vprašanje, kako on pravzaprav ločuje narode.

7. a) Kako poteka delo ločevanja? b) Kaj moraš narediti, da ti bo sodba naklonjena, in zakaj?

⁷ To delo vodijo sveti angeli. (Razodetje 14:6—12; primerjaj Dejanja apostolov 8:26—29; 10:1—8.) Tukaj na Zemlji pa prednjači v oznanjevanju »dobre vesti« ostanek »male črede«, ki se jih v Matevžu 25:40 označuje kot Kraljeve »brate«. Kralj presoja ljudi po njihovem obnašanju do njegovih »bratov« in vesti kraljestva, ki jo oznanjujejo. Kar delajo njegovim »bratom«, se šteje enako kot če bi storili njemu. Ljudje, ki Kraljeve »brate« gostoljubno sprejmejo, bodo  blagoslovljeni. Si med njimi? Seveda jih moraš v vsem posnemati, tako da iskreno sprejmeš vest o Kraljestvu, se predaš in krstiš kot Jehovin služabnik v Jezusovem imenu — ker »v nikomer drugem ni zveličanja (rešitve, NS).« (Dejanja apostolov 4:12, EI; Matevž 25:35—40)

8. Katero povabilo in kakšna obljuba je namenjena tudi tebi?

⁸ Kaj lahko pričakuješ, če si med Gospodovimi »drugimi ovcami«? Kakšen bo izhod, če poslušaš »glas« »dobrega Pastirja« in »Kralja«? Ko bo Kralj izrekel sodbo, bo ponižnim »ovcam«, ki stojijo na njegovi desnici, to se pravi, v njegovi milosti, rekel: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite Kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.« (EI) Upaš lahko, da boš prejel blagoslove Kraljestva, ki prihajajo od Očeta, ko pojdejo »pravični v večno življenje«. (Matevž 25:34, 46) Da, pričakuješ lahko, da boš imel koristi, ko se bodo spolnile mnoge preroške obljube, tudi tista, iz knjige Izaije, kjer je o Jehovi rečeno: »Uniči smrt za vedno. Vsemogočni Jehova obriše solze z vseh obrazov, sramoto svojega ljudstva odpravi z vse zemlje, kajti Jehova je govoril.« (EI) Brezbožni ljudje te lahko sramotijo le še malo časa, ker je Bog obljubil, da bodo vsi, ki upajo vanj, kmalu na »novi zemlji« prejeli pravo »pojedino« dobrih stvari. Gotovo se želiš udeležiti te »pojedine«, ali ne? (Izaija 25:6—9; 66:22)

»KOZLI« IN PREGANJANJE

9, 10. a) Zakaj danes ni lahko ostati na pravični poti? b) Kako bi morali gledati na nasprotnike, in kakšno pomoč lahko pričakuješ od Boga?

⁹ Verjetno boš v teh »zadnjih dneh« težko ostal na pravični poti. Satan in tisti, ki jih on vodi, te morda zasmehujejo, ker je to njihov zadnji obupen poskus, da pogubijo Zemljo in ljudi. (2. Petrov 3:3, 4;  2. Timotejev 3:1) Ko z vestjo o Kraljestvu greš k ljudem, verjetno naletiš na takšne, ki so podobni kozlom. Ali so brezbrižni ali nevljudni ali pa se odkrito upirajo. (Matevž 25:33, 42-45)

¹⁰ Vendar ne bi smel kot Gospodova »ovca« sam presojati, kdo je »kozel«. Sodi lahko samo Kralj, ne pa njegove »ovce«. (Primerjaj Rimljanom 14:10—12.) In če boš, ko oznanjuješ »dobro vest«, naletel na nasprotovanje, ti bo Bog dal moč, da boš lahko še naprej delal po njegovi volji. Kakor je rekel apostol Peter: »Bog nezaslužene dobrote (NS) pa, ... vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča.« (1. Petrov 5:10; primerjaj 2. Korinčanom 12:10.) Tudi apostol Pavel je dal kristjanom dober nasvet: »V gorečnosti (za delo Kraljestva) ne bodite počasni, v duhu bodite goreči, Jehovi služite; v upanju se veselite, v nadlogi potrpite, v molitvi vztrajajte.« (Rimljanom 12:11, 12, EI)

11. Kakšne razveseljive učinke lahko ima zgledno krščansko obnašanje?

¹¹ Če zvesto služiš in goreče moliš k Jehovi in se zgledno krščansko obnašaš, bo to lahko povzročilo, da se bodo nekateri, ki najprej izgledajo kot »kozli«, pokazali kot »ovce«. Potrpežljivo in spoštljivo obnašanje krščanskih soprog, je že velikokrat delovalo tako, da so neverni soprogi bili pridobljeni »brez besede«. (1. Petrov 3:1, 2) Gotovo ne želimo, da bi ljudje ‘odšli v večno smrt’, temveč jim bi morali predvsem pomagati odreči se kozlom podobnih lastnosti, da bi lahko prejeli večno življenje. (Matevž 25:41, 46)

ZVESTE »OVCE« OSTANEJO NEOPOREČNE

12. Kako so se Kraljevi »bratje« in »ovce« v našem času medsebojno podpirali?

¹² Treba je upoštevati, da so se »ovce« v Jezusovi ilustraciji posebno trudile, da bi služile kraljevim  »bratom«, kadar so bili bolni in v zaporu. V današnjem času pa v nekaterih deželah trpe pomanjkanje zaradi preganjanj, bolezni in zaporov ne samo člani »male črede«, temveč tudi »druge ovce«, ki zvesto in enotno sodelujejo z »malo čredo«. Od leta 1933 do 1945, ko je nacist Hitler težil za svetovno prevlado, so Jehovine priče, na primer, bile hudo preganjane — najprej v fašističnih deželah in pozneje v vseh vojskujočih se deželah. Mnoge so, tako člane »male črede« kakor Gospodove druge »ovce«, usmrtili, vseeno pa so bili oni tisti, ki so zmagali, ker so ostali neoporečni glede Kralja in njegovega Kraljestva!

13, 14. Kakšno nasprotje se je opazilo med krščanskimi religijami in Jehovinimi pričami?

¹³ Nasprotje med krščanskimi religijami, ki so vedno pripravljene na kompromise, in neoporečnostjo Jehovinih prič, čeprav so bile pod pritiskom, so zgodovinarji često opisali. Paul Johnson, na primer, piše v svoji knjigi A History of Christianity (Zgodovina krščanstva), ki je izšla leta 1976 v Londonu, najprej o katoliški in evangelski cerkvi v Hitlerjevi Nemčiji: »V glavnem sta obe cerkvi vztrajno podpirali vladajoči sistem. Katoliški škofje so pozdravili ‘nov, močan poudarek oblasti v nemški državi’; škof Bornewasser pa je katoliški mladini v trierski stolni cerkvi rekel: ‘Z dvignjeno glavo in čvrstim korakom smo vstopili v novi rajh, in pripravljeni smo mu služiti z vsemi močmi telesa in duše.’ Januarja 1934 se je Hitler sestal z dvanajstimi evangelskimi voditelji, in po tem sestanku so izdali uradno vladno poročilo, v katerem je bilo rečeno: ‘Voditelji nemške evangelske cerkve tretjemu rajhu in njegovemu voditelju soglasno zagotavljajo svojo brezpogojno lojalnost.’«

¹⁴ O redkih kristjanih, ki so se, kot je on rekel, »trdno držali svojih načel«, je avtor napisal:  »Najpogumnejše so bile Jehovine priče, ki so od začetka javno nasprotovale doktrinam in so zato temu odgovarjajoče trpele. Odklanjali so vsakršno sodelovanje z nacistično državo, ki so jo proglasili za popolnoma škodljivo. ... Mnoge so obsodili na smrt, ker so odklonili vojaško službo ... ali pa so končali v Dachavu ali umobolnicah. Tretjino so jih pobili; 97 odstotkov je bilo preganjanih tako ali drugače. Bili so edina krščanska skupina, ki jo je Himmler občudoval.«

15. a) Kakšni so tvoji občutki, ko bereš tukaj natisnjeno poslovilno pismo? b) Za kaj je šlo satanu med II. svetovno vojno, in kaj dokazuje, da ni uspel?

¹⁵ Ne zato, ker bi bili pacifisti, temveč zato, ker so kot kristjani nepristransko podpirali prihajajoče Božje Kraljestvo, so mlade Jehovine priče raje šle v zapor in v smrt, kot da bi popustile v svoji neoporečnosti. Primer za to je značilno poslovilno pismo, ki je tukaj navedeno. Po vsej Zemlji, tako v deželah alianse kot v zavezniških državah so Kraljeve »brate« in njihove »ovcam« podobne tovariše napadali, pretepali, zapirali in trpinčili. Toda zmagali so duhovno. Satan ni mogel zlomiti njihove zvestobe. Podobno kot Jezus, so tudi oni dokazali, da »niso del« satanovega sveta. (Janez 15:19)

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM KRALJESTVA

16, 17. a) Kakšen izobraževalen pohod in povečano delo se je začelo? b) Kakšni so rezultati tega dela?

¹⁶ Drugi predsednik Stražno stolpne družbe, J. F. Rutherford, je umrl 1942. leta. Naslednji pa je bil Nathan H. Knorr. Kmalu je bila v vseh skupščinah Jehovinih prič vpeljana Teokratična šola usposabljanja, in to je bila dragocena pomoč za poučevanje  moških in žensk, da vest o Kraljestvu učinkoviteje in prepričljiveje oznanjujejo. V naslednjih letih so bili za to poučevanje izdani različni učbeniki. Tudi misionarskega dela se ni prezrlo. 1. februarja 1943 je bila osnovana v ameriški zvezni državi New York Stražno-stolpna biblijska šola Gilead. Iz mnogih dežel sveta je prišlo tisoče izkušenih polnočasnih oznanjevalcev (»pionirjev«), kjer so se izšolali ter bili potem poslani po vsem svetu, da bi oznanjevali »to dobro vest o Kraljestvu«. (Matevž 24:14; Rimljanom 10:18)

¹⁷ Kako sijajni so rezultati tega izobraževalnega pohoda! Sedaj, v 1980-tih letih, je skupno število tistih, ki na vsakoletnem praznovanju spomina na Jezusovo smrt vzamejo kruh in vino in s tem izrazijo svoje upanje, da bodo z Jezusom združeni v njegovem nebeškem Kraljestvu, manjše od 10 000, ker je vedno manj kraljevih »bratov« tu na Zemlji, ki še niso zaključili svojo zemeljsko pot v čistosti. Toda skupno število drugih navzočih, ki se zanimajo za to, da bi kot podložniki Kraljestva večno živeli na Zemlji, se je povzpelo na več kot 5 900 000 (1981. leta). V več kot 43 870 skupščinah Jehovinih prič ima »velika množica« »drugih ovc« največji del v oznanjevalski dejavnosti. Kako vzvišeno prednost imaš tudi ti, če si med njimi!

18. a) Kako je »zvesti in modri hlapec« nadaljeval s službo? b) V katerem pomembnem delu smeš sedaj sodelovati?

¹⁸ Kljub temu, da se številčno manjša, pa maziljeni ostanek Jezusove »male črede«, razred »zvestega in modrega hlapca« še naprej nadzira delo za Kraljestvo. (Matevž 24:45—47) Delajo kot vodilno telo, kot ureditev, podobna tisti, ki je bila tudi v krščanski  skupščini prvega stoletja. (Dejanja apostolov 15:6; Lukež 12:42—44) Ko je N. H. Knorr leta 1977 umrl, je postal Frederick W. Franz s 83. leti četrti predsednik Stražno stolpne družbe. 1. julija 1979 je bila stoletnica izhajanja časopisa Stražni stolp! To je stoletje oznanjevanja Kraljestva. Da, »ta dobra vest«  o vzpostavljenem Kraljestvu se je v tiskani obliki in ustno oznanila po vsej Zemlji za pričevanje. Sodeluješ tudi ti na tem posebnem delu, po zgledu, ki ga je dal Jezus? Pavel nas opominja:

»Po njem torej neprenehoma prinašajmo Bogu hvalno daritev, to je sad ustnic, ki slave njegovo ime.« (Hebrejcem 13:5, EI)

19. a) H kakšnemu delu, ki vključuje »srce« in »usta«, nas vabi apostol Pavel? b) Katera času primerna vprašanja se tukaj pojavljajo; in kako ti reagiraš nanje?

¹⁹ V nekem drugem pismu pojasnjuje apostol Pavel: »S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje (rešitev, EI).« (Rimljanom 10:10) Ali veruješ »dobri vesti« ki je sedaj osredotočena na Božje Kraljestvo, vzpostavljeno 1914. leta v nebesih? Ali ‘javno izjavljaš za rešitev’ (NS) ter moliš za »prihod« Božjega Kraljestva, da bo z vso svojo uničevalsko močjo odstranilo satanovo organizacijo z Zemlje? Ali goreče govoriš ‘javno od hiše do hiše’ ljudem o blagoslovih Kraljestva, ki jih bo deležno vse človeštvo, ko se bo kmalu ‘kakor v nebesih tako na Zemlji’ godila Božja volja? Ali zvesto podpiraš iz pravih kristjanov sestavljeni razred maziljenega »zvestega in modrega hlapca«, ker oni še naprej prednjačijo v oznanjevanju ‘vesti’ Kraljestva po vsej naseljeni Zemlji’, in ‘pridobivajo učence izmed ljudi vseh narodov, jih krščujejo in poučujejo’? (Matevž 6:10; 24:14, 45—47; 28:19, 20; Dejanja apostolov 5:42; 20:20; Rimljanom 10:18)

20. Kakšne velike prednosti se lahko veseliš?

²⁰ Danes imaš lahko to vzvišeno prednost, da smeš ‘noč in dan sveto služiti’ pred ‘Božjim prestolom’. S tem se boš uvrstil med »veliko množico«, ki bo podedovala večno življenje na očiščeni Zemlji.  (Razodetje 7:9—17) Toda najprej mora Kraljestvo ‘priti’, da se bo borilo v bitki Harmagedona! Kaj pa bo Harmagedon pomenil za človeštvo in našo Zemljo?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 159]

NEOPREDELJEN DO SMRTI

Med drugo svetovno vojno so mnoge mlade Jehovine priče plačale svojo neopredeljenost z življenjem. Naslednje pismo je značilen primer številnih poslovilnih pisem, ki so jih takšne pogumne priče pisale svojim domačim. Napisal ga je 23-letni Marcel Sutter iz mesta Alsace-Lorraine, nekaj ur preden je bil avgusta 1942 v zaporu v Torgau (Nemčija) obglavljen.

»Moji dragi starši in sestre!

Ko boste prejeli to pismo, ne bom več živ. Od smrti me loči le še nekaj ur. Prosim vas, bodite močni in hrabri; ne jokajte, ker sem zmagal. Dokončal sem tek in ostal veren. Bog Jehova mi bo pomagal vse do konca. Samo kratko razdobje nas še loči od Kraljestva našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kmalu se bomo spet videli, v boljšem svetu miru in pravičnosti. Veselim se, ko pomislim na tisti dan, kajti tedaj ne bo več zdihovanja. Kako čudovito bo tedaj! Hrepenim po miru. V teh zadnjih urah sem veliko mislil na Vas in malo sem žalosten ob misli, da Vas ne morem poljubiti v slovo. Toda potrpežljivi moramo biti. Blizu je čas, ko bo Jehova opravičil svoje ime in vsemu stvarstvu dokazal, da je On edini resnični Bog. Želim mu posvetiti še svoje zadnje ure in bom končal s pisanjem in Vas pozdravljam, dokler se zopet vidimo. Hvaljen bodi naš Bog Jehova!

S prisrčnimi pozdravi in poljubi

Vaš ljubeči sin in brat Marcel.«