Poglavje 12

»Zadnji dnevi« in Kraljestvo

1. a) Kakšna življenjsko važna vprašanja se sedaj pojavljajo? b) Kaj pravi Biblija o zadnjih dneh 1) glede naše Zemlje, 2) glede tistih, ki jo kvarijo?

ŽIVIMO danes v »zadnjih dneh«? Kaj pravzaprav pomenijo »zadnji dnevi«? K sreči za Zemljo samo ne bo »zadnjih dni«, ker nam Biblija zagotavlja: »Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase (ali nikoli, NS).« Jehovin namen je namreč, da bodo na Zemlji vedno živeli ljudje in živali. (Psalm 104:5—24; 119:89, 90; 1. Mojzesova 1:27, 28; 8:21, 22) Toda za brezbožne narode in posameznike, ki kvarijo Božjo Zemljo, bodo gotovo prišli »zadnji dnevi«. Božje ‘prihajajoče’ Kraljestvo jih bo uničilo. (2. Petrov 3:3—7; Jakob 5:1—4; Razodetje 11:15—18)

2. Kako določeno je Pavel napovedal naše »hude čase«?

² Je mogoče, da so sedaj ti »zadnji dnevi«? Vzemi katerikoli prevod Biblije in preberi, kaj je napovedal apostol Pavel v 2. Timotejevem pismu 3. poglavje, od 1. do 5. vrste. Nato se vprašaj: Je današnje človeštvo takšno? V teh vrstah je apostol napovedal »hude« (EI) ali »nevarne« čase in dodal:

»Zakaj ljudje bodo samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, zasramljivi, staršem nepokorni, nehvaležni, brezbožni, brez ljubezni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, surovi, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni, napuhnjeni, naslade željni, ne pa bogoljubni, ki bodo imeli videz pobožnosti, zatajili pa bodo njeno moč. Teh se ogiblji.« (EI)

3. Zakaj je Pavel, ko je omenil »zadnje dni«, mislil na nekaj pomembnejšega, kot so bili zadnji dnevi judovskega sestava?

 ³ Apostol Pavel z gornjimi besedami ni mislil na »zadnje dni« judovskega sestava. To ni mogel storiti zato, ker jih je zapisal okoli leta 65 n. št., ali več kot 30 let po izteku judovskih »zadnjih dni«, oziroma 5 let pred opustošenjem Jeruzalema. Tedaj se tudi med tistimi, ki so se prištevali h pravemu krščanstvu ni začel odpad. Tedanji »zadnji dnevi« judovskega sestava so bili dovolj hudi, toda dogodki v razdobju »poslednjih dni« satanovega celotnega svetovnega sestava — ko bo Jezus ponovno prišel, da vzpostavi svoje Kraljestvo — bi jih naj daleč prekašali.

DVOJNA IZPOLNITEV

4. Zakaj so učenci vprašali Jezusa, kar je zapisano v Matevžu 24:3?

⁴ Jezus je v prispodobah govoril o »koncu sestava stvari«. (Matevž 13:39, 40, 49) Seveda je to zbudilo zanimanje njegovih učencev, še posebej zato, ker je preprosto ljudstvo trpelo zaradi zatiranja rimske vlade in judovskih verskih voditeljev. Upali so, da jih bo Božje Kraljestvo osvobodilo. Zato so Jezusa tri dni pred usmrtitvijo, njegovi štirje učenci, ko je sedel na Oljski gori, s katere je lep razgled na Jeruzalem, vprašali: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta (sestava stvari, NS)?« (Matevž 24:3, EI; Marko 13:3, 4)

5. Kako naj bi se spolnil Jezusov odgovor?

⁵ Čeprav so Jezusovi učenci mislili samo na neposredno bodočnost, je Jezusov odgovor ob tej priliki imel dvojni pomen: najprej bi se spolnil na »zadnjih dneh« judovskega sestava in veliko pozneje še na »zadnjih dneh« satanovega svetovnega sestava, ki zajema ves svet.

6, 7. a) Kako so se Jezusove besede iz Matevža 24:7—22 spolnile v malem? b) Kaj do danes odločno spominja na spolnitev Jezusove prerokbe?

 ⁶ Kar je rekel Jezus tem učencem in je zapisano v Matevžu 24. poglavje, od 7 do 22 vrste, je opis poteka dogodkov, ki so jih nekateri izmed njih v malem opazovali v prihodnjih 37 letih, do leta 70 n. št. Za Jude Jezusove generacije je bil to nemiren čas, značilen po vojnah, pomanjkanju hrane, potresih, sovraštvu do kristjanov in po lažnih mesijah. Kljub temu se je »dobro vest o Božjem Kraljestvu« tedaj oznanjevalo vsemu stvarstvu za pričevanje. Končno je »gnusoba razdejanja«, ali poganska rimska vojska, dejansko zavzela »svet kraj« jeruzalemskega templja. Ko so se zatem umaknili, so Jezusovi učenci imeli priložnost za beg, poslušali so njegovo preroško zapoved in zbežali v gore. Rimljani so se vrnili pod poveljstvom generala Titusa in uničili Jeruzalem in njegove otroke ter tempelj, da ni ostal kamen na kamnu. (Glej tudi Lukež 19:43, 44; Kološanom 1:23.)

⁷ S spolnitvijo Jezusovega »znamenja« je Jude zadela napovedana nesreča, višek pa je bil v uničenju Jeruzalema leta 70 n. št. Skupaj z mestom je bilo uničenih več kot milijon Judov, preživele pa so odpeljali v suženjstvo. Slavolok Titusove zmage še danes stoji v Rimu kot mračen spomin na spolnitev Jezusove prerokbe. Ali je bil ta »znak« zapisan samo zato, da je opozarjal ljudi v prvem stoletju? Je danes le »mrtva zgodovina«? Ne, ni tako!

VSESPLOŠNA SPOLNITEV PREROKBE

8. a) Kako bi morala vplivati na nas prva — majhna spolnitev Jezusovih besed? b) Kakšno večjo spolnitev nam slika?

⁸ Prva, manjša spolnitev Jezusovih besed v »zadnjih dneh« judovskega sestava stvari, bi morala povečati našo vero v moč božanske prerokbe. Razen  tega so dogodki prvega stoletja tudi presenetljiva preroška slika tega, kar naj bi se v veliko večjem obsegu zgodilo s satanovim celotnim sestavom stvari. Tako mora biti, kajti izvršitev Božje kazni na Jeruzalemu leta 70 n. št. do tedaj ni bila niti največja stiska niti zadnja. Jezusove besede iz Matevža 24:21, 22 se bodo spolnile v polnem smislu:

»Zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi tisti dnevi ne bili okrajšani, bi ne bil rešen noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.« (EI)

9. Kako vemo, da Jezusove besede opozarjajo, da bo to ob račun s celim svetom?

⁹ Tudi nadaljnje besede Jezusove prerokbe, ki je zapisana v Matevžu 24:23 do 25:46 pokazujejo, da bo »konec sestava stvari« vsesplošen. Ko bo na vrhuncu tistega obdobja stisk »Sin človekov« kot Božji ustoličeni Kralj izvršil obsodbo nad satanovim svetom, bodo »jokali vsi rodovi zemlje«. To bo zajelo vse ljudi, ki odklanjajo Jezusovo Kraljestvo, ker ne bo obsojen samo en narod in njegovo glavno mesto, temveč bo to obračun s celim svetom. (Matevž 24:30, El)

10. a) Ali bo, po Jezusovi prerokbi, bodočnost tistih, ki so delali ‘po svoje’ drugačna od tistih, ki so ‘najprej iskali Božje kraljestvo’? b) Zakaj se mora to spolniti po vsem svetu?

¹⁰ Da bo Božja sodna izvršitev vsesplošna, je Jezus pokazal s tem, ko je preroško primerjal »konec sestava stvari« s časom pred vesoljnim potopom; rekel je:

»Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in (hčere) možili do dne, ko je Noe šel v ladjo, in niso opazili, dokler ni prišel potop in uničil vseh: tako bo tudi ob prihodu (navzočnosti, NS) Sina človekovega.« (EI)

 Kakor je tedaj vesoljni potop očistil svet brezbožnih ljudi, bo ognjena stiska, višek Mesijeve »navzočnosti«, odstranila z Zemlje vse, ki namerno ignorirajo Kraljestvo, da bi lahko delali ‘po svoje’. K sreči bodo mnogi, ki so ‘najprej iskali Božje Kraljestvo in njegove pravičnosti’ to stisko preživeli in podedovali večno življenje na rajski Zemlji. Boš ti med njimi? (Matevž 6:33; 24:37—39; 25:31–46)

11. Katere druge prerokbe pokažejo, da bodo vključeni vsi narodi in da bodo nekateri preživeli?

¹¹ Številne prerokbe Biblije pokažejo, da bo prihajajoča »velika stiska« vplivala na vse narode Zemlje. (Psalm 2:2—9; Izaija 34:1, 2; Jeremija 25:31—33; Ezekiel 38:23; Joel 3:12—16; Miha 5:15; Habakuk 3:1, 12, 13) Vseeno bodo nekateri preživeli! (Izaija 26: 20, 21; Daniel 12:1; Joel 2:31, 32)

KRALJ V NEBEŠKI SLAVI

12. a) Zakaj je potrebno »znamenje« Kristusove navzočnosti? b) Zakaj mu ni treba še enkrat priti v človeškem telesu?

¹² Jezusova velika prerokba o »znamenju« njegove navzočnosti nam še pove: »Ko pa pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sedel na prestol svojega veličastva.« (Matevž 25:31, EI) Ker bi svetlost njegove veličastnosti škodila človeškim očem, mora Kralj ostati neviden. (Primerjaj 2. Mojzesova 33:17—20; Hebrejcem 12:2). Zato pa je potrebno »znamenje« njegove navzočnosti. Mesiji ob drugem prihodu ni treba še enkrat žrtvovati ali zapustiti duhovno življenje v nebesih, da bi prišel na Zemljo kot človek, ki bi služil kot »spravna žrtev«. Ker se je kot človek že žrtvoval, »enkrat za vselej«, pride drugič »brez greha« (EI) kot neviden nebeški Kralj. (Hebrejcem 7:26, 27; 9:27, 28; 10:8—10; 1. Petrov 3:18)

13. Kaj pokaže Lukež 19:11—27 glede časa Jezusove vrnitve; in kako ga bodo sprejeli narodi?

 ¹³ Jezus je rekel svojim zaupnim učencem, ko so bili zadnji večer skupaj: »Odhajam, da vam pripravim prostor. In če odidem in vam pripravim prostor, bom zopet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:2, 3, EI) V soglasju s tem se je Jezus v ilustraciji v Lukežu 19:11—27 primerjal s »človekom plemenitega rodu, ki je šel v daljno deželo, da bi zase dobil kraljevsko oblast in se vrnil«. (EI) To bi zahtevalo precej časa. »Njegovi podaniki pa so ga sovražili, in so poslali za njim poslance, ki naj bi sporočili: ‘Nočemo, da bi ta zavladal nad nami (kot kralj).’« Podobno danes ljudje, ki trdijo, da so kristjani, odklanjajo »Kralja kraljev«, ker hočejo za vedno obdržati nepopolne človeške vladavine. (Razodetje 19:16) Kakor »podaniki« iz Jezusove ilustracije, bodo hudo kaznovani.

»ZAČETEK BOLEČIN«

14. Kaj, kljub ugovorom nekaterih, ugodno govori za leto 1914 n. št. kot o datumu Kristusove vrnitve?

¹⁴ Kdaj pa bo začel ta mogočni Kralj, ki ga narodi nočejo, vladati naši Zemlji? Vse kaže na leto 1914 n. št. Vseeno bo lahko kdo ugovarjal: »Namesto da je tisto leto prineslo Kristusovo miroljubno vladavino, so se šele prav začele težave človeštva.« In prav v tem je bistvo stvari! Po biblijski prerokbi naj bi se, ko je »kraljevanje nad svetom prešlo na našega Gospoda Jehovo in njegovega Kristusa«, narodi Zemlje »razjezili«. (Razodetje 11:15, 18, EI) V tem obdobju Jehovin sokralj »gospoduje sredi sovražnikov svojih«! (Psalm 110:1, 2) In teh sovražnikov se ne bo takoj uničilo.

15. Kako primerno je v 12. poglavju Razodetja opisano rojstvo Kraljestva?

 ¹⁵ V Razodetju, v 12. poglavju, je opisano presenetljivo videnje, vizija, v kateri je videl apostol Janez rojstvo mesijanskega Božjega Kraljestva. Dečka, moško dete, je rodila Božja »žena« — njegova nebeška organizacija angelskih stvarjenj. »In vzeto je bilo — k Bogu in k prestolu njegovemu« (EI), ker je njegovo kraljevanje odvisno od Jehove in njegove vrhovnosti. (Razodetje 12:1—5)

16, 17. a) Kako se lahko pojasnijo bolečine, ki jih doživlja človeštvo od 1914. leta? b) Kako je Jezus opisal začetek teh stisk, po poročilu Matevža in Lukeža?

¹⁶ Zatem se je začela v nebesih vojna! Ustoličeni Kralj in njegovi angeli so se bojevali s satanom in četami njegovih demonov, in jih izgnali iz Jehovinih nebes v območje naše Zemlje. Zato »gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič ..., z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:7—12) V tem razmeroma ‘kratkem času’ zbira Kralj pravicoljubne ljudi za rešitev in jih opozarja pred prihajajočo izvršitvijo obsodbe nad satanovim sestavom stvari. (Matevž 24:31—41; 25:31—33)

¹⁷ Danes občutimo spolnjevanje »znamenja«, ki je v podrobnostih zapisano v Matevžu 24. in 25. poglavje, Marku 13. poglavje in Lukežu 21. poglavje. Upoštevaj, kako je Jezus napovedal »začetek bolečin«.

»Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; veliki potresi bodo in kužne bolezni in lakota po mnogih krajih; grozote bodo in velika znamenja na nebu.« (Matevž 24:3, 7, 8; Lukež 21:10, 11, EI)

Doživlja človeštvo od 1914. leta takšne »bolečine«?

18. Zakaj so bile vojne od leta 1914 sem še posebej strašne?

 ¹⁸ Leta 1914 se je začela svetovna vojna (pozneje imenovana »prva svetovna vojna«), in z njo so prišle epidemije (kužne bolezni) in lakota. Piscem je težko najti primerne besede, da bi opisali grozo, ki je prežemala bojna polja, ko je milijone ljudi umiralo v strelskih jarkih, v pokolih med 1914. in 1918. letom. V knjigi Eye Deep in Hell je napisano, kaj je rekel Paul Nash o evropskem bojišču: »Nobeno pero ne more opisati te dežele — borbe, ki so trajale dan in noč, mesec za mesecem, da so postale že nekaj običajnega. Samo hudič in učlovečeni zli duh sta lahko gospodarja te vojne, in nikjer ni niti sledu Božje roke. ... Svinčena toča nikoli ne preneha ... Uničujejo, pohabljajo in spreminjajo celo področje v grob, ogromen grob, v katerega mečejo uboge mrliče. Vse to je nezaslišano, brezbožno in brezupno!«

19. Kako statistika pokaže porast potresov od leta 1914?

¹⁹ Tudi »potresi« so del »znamenja«. Je od leta 1914 več potresov? Morda te to čudi, toda statistika še bolj preseneča! Geo Malagoli je napisal v Il Piccolo: »V razdobju 1059 let (od 856 do 1914) je po zanesljivih virih bilo samo 24 večjih potresov.« Njegove navedbe pokažejo, da je v tem času zaradi potresov izgubilo življenje letno 1800 oseb, medtem ko je bilo od 1915. leta 43 večjih potresov, zaradi katerih je vsako leto izgubilo življenje 25 300 ljudi.

»VELIKA ZNAMENJA NA NEBU«

20. 21. a) Kakšne ‘strahote’ so vidne od 1914. leta; in zakaj? b) Kakšno spolnitev Lukeža 21:25, 26 vidimo danes? c) Zakaj so »velika znamenja na nebu« pritegnila pozornost?

²⁰ Jezus je še prerokoval: »Grozote bodo in velika znamenja na nebu.« (Lukež 21:11, EI) Nenehno  streljanje s topovi je v prvi svetovni vojni bilo nekaj novega — bila je totalna vojna. * Začelo se je tudi razdobje zračnih vojn. V letih 1914 do 1918 je bil to res šele začetek, toda to bi pripeljalo do situacije, ki jo je Jezus dalje opisal v svoji prerokbi:

»In znamenja bodo na soncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov: ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet; zakaj sile nebeške se bodo pregibale.« (Lukež 21:25, 26)

²¹ S takoimenovano človekovo osvojitvijo vesolja, se je usmerilo pozornost k ‘soncu in mesecu in zvezdam’, in to so zlovešči znaki, da nameravajo velike sile uporabiti satelite v vojne namene. Že sedaj lahko iz vesolja pošiljajo izstrelke — podobno kot dež — na katerikoli cilj. Sedanja velika zaloga jedrskega orožja, ki so si jo pripravili nasprotni narodi, zadostuje, da se človeštvo nekolikokrat uniči; in cenijo, da bo ob koncu stoletja verjetno že 35 narodov oboroženih s takšnim orožjem za množično opustošenje.

22. a) Kako je dobesedno »morje« po letu 1914 postalo novo uporabno področje? b) Pred kakšno nevarnostjo, ki grozi Zemlji, opozarjajo dobro obveščeni ljudje?

²² »Morje«, ki je postalo ob vpeljavi podmorniškega vojskovanja med prvo svetovno vojno nova podoba, v to vojno so se tedaj vključile tudi Združene Države Amerike, je danes še bolj grozeče. Atomske podmornice so v pripravljenosti v vseh morjih. Na zemlji ni mesta, ki bi bilo izven dosega jedrskih  projektilov. Newyorški Times je 30. avgusta 1980 citiral, kar je rekel maršal D. Shulman, strokovnjak ministrstva za zunanje zadeve ZDA, namreč, da morebitnost atomske vojne prej raste kot pa se manjša. Isti Times je 2. marca 1980 objavil čez celo stran opozorilo šeststotih strokovnjakov — moških in žensk. Pisali so: »Celo ‘omejena’ atomska vojna bi povzročila toliko mrtvih, ranjenih in bolnih, kot jih v zgodovini človeštva še nikoli ni bilo.« Dodali so; »da bi vsestranska jedrska vojna lahko bila končana v eni uri, in bi lahko uničila večino življenja na severni polobli.« Ameriški poslanec v Moskvi je 1981. rekel: »Mislim, da je danes svet v večji nevarnosti kot kdajkoli v zgodovini.« Vseeno pa se stroški za oboroževanje za množično uničenje stalno večajo.

23. Kakšno stopnjo v zgodovini, kot izgleda, je sedaj doseglo človeštvo v spolnitev Jezusove prerokbe?

²³ Izgleda, da je človeštvo doseglo stopnjo, ki jo je pred nekaj leti napovedal nosilec Nobelove nagrade, Harold C. Urey: »S strahom bomo jedli, v strahu spali, v strahu živeli in v strahu umrli.« Dejansko je ‘strah in obup med narodi, ki ne poznajo izhoda ..., in ljudje omedlevajo od strahu in pričakovanja stvari, ki prihajajo nad Zemljo’.

24. Kdo pozna ‘izhod’, in zakaj bi morali goreče moliti za »prihod« Kraljestva?

²⁴ K sreči pa suvereni Gospod Jehova, ki je ustvaril Zemljo z dobrim namenom, pozna tudi ‘izhod’; pripravil ga je s Kraljestvom svojega Sina. Preden bomo ta izhod nadrobno preiskali, bomo še naprej pozorni na Jezusovo prerokbo in videli, kako presenetljivo so njegove besede o svetovnih vojnah, lakoti in epidemijah kot sestavnih delih »znamenja«,  podobne osupljivi prerokbi v Razodetju. Zapomni si, da je Božje mesijansko Kraljestvo zdravilo — in za prihod tega Kraljestva bi morali goreče moliti!

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir na strani 115]

KOMENTARJI O LETU 1914

Celo še po drugi svetovni vojni mnogi označujejo leto 1914 kot veliko prelomnico sodobne zgodovine:

»Dejansko raje označujejo leto 1914 kot leto spremembe v današnjem času, kot pa leto Hirošime.« — Rene Albrecht-Carrie, »The Scientific Monthly«, julija 1951.

»Od leta 1914 sem je vsakdo, ki se zaveda, kakšne so težnje sveta, globoko vznemirjen nad, kot izgleda, vnaprej določenim usodnim pohodom proti še večji nesreči. Mnogi trezni ljudje menijo, da se ne da storiti ničesar, kar bi preprečilo uničenje. Človeštvo se jim zdi podobno junaku v grški tragediji, s katerim se poigravajo jezni bogovi in ni več gospodar svoje usode« — Bertrand Russell, »New York Times Magazine«, 27. septembra 1953.

»Novo razdobje ... se je začelo 1914, in nihče ne ve, kdaj in kako se bo končalo. ... Konča se lahko z množičnim uničenjem.« — Uvodnik v »The Seattle Timesu«, I. januarja 1959.

»Leta 1914 se je končal svet, ki je do tedaj veljal kot sprejemljiv.« — James Cameron, »1914«, izdana 1959.

»Prva svetovna vojna je bil eden največjih krčev v zgodovini.« — Barbara Tuchman, »The Guns of August«, 1962.

»Na misel mi prihajajo misli in slike, ... iz obdobja pred letom 1914, časa miru in varnosti na Zemlji — iz časa, ko se ni vedelo za strah. ... Od 1914 sem ljudje ne živijo več mirno in varno.« — Kancler Konrad Adenauer, 1965.

»S prvo svetovno vojno je svet padel s tečajev, in še vedno ne vemo, zakaj ... Prej so ljudje mislili, da prihaja idealna družbena ureditev z mirom in blaginjo. Nato pa se je vse spremenilo v dim in od tedaj smo kakor navidezno mrtvi.« — Dr. Walker Percv, »American Medical News«, 21. novembra 1977.

»1914 je svet izgubil povezanost in si je doslej še ni pridobil. ... To je čas čudnega nemira in nenavadnega nasilja, in sicer tako zunaj kot znotraj narodov.« — »The Economist«, London, 4. avgusta 1979.

»Civilizacija je 1914. neusmiljeno in morda dokončno zbolela.« — Frank Peters, St. Louis — »Post-Dispatch«, 27. januarja 1980.

»Vse boljše in boljše je bilo. V takšnem svetu sem se rodil. ... Tedaj pa se je nekega jutra leta 1914 vse nenadoma in nepričakovano končalo.« — Harold Macmillan (britanski politik), newyorški Times, 23. novembra 1980.

[Podčrtna opomba]