Poglavje 5

Zakaj na prihod Kraljestva tako dolgo čakamo?

1. Kakšna vprašanja nastanejo glede besed iz Rimljanom 8:22?

APOSTOL Pavel je pisal: »Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah.« (Rimljanom 8:22, EI) Zakaj je tako? Zakaj je Bog v preteklih 6000 letih dopustil vojne, hudodelstva, bolezni in bedo? Kaj je bilo narobe, da človeštvo, ki je bilo ustvarjeno, da živi po Božjem zakonu, sedaj muči nezakonitost? Zakaj naš nebeški Oče tega stanja ni ‘popravil’? In če je Kraljestvo rešitev, zakaj tako dolgo ne ‘pride’? Ali smemo upati, da bo Bog te strašne razmere spremenil?

2. Kakšna bi bila Zemlja pod Božjo najvišjo oblastjo?

² Pod najvišjo vladavino ali vrhovnostjo »Kralja večnosti« bi od časa ustvaritve v Edenu moralo biti na Zemlji popolno stanje. Medtem ko bi ljudje rodili otroke, in bi se bila človeška družina razmnožila v milijarde družinskih skupnosti, bi vsa Zemlja postajala izredno lep raj, napolnjen z veselim smehom in ljubeznijo miroljubnih človeških ras. (Primerjaj Propovednik 2:24.)

3. a) Po čigavi podobi je bil ustvarjen človek? b) Kakšno nalogo je dobil prvi človeški par? c) Kaj se moramo zato danes vprašati?

³ Tako je nameraval ljubeči Stvarnik s to Zemljo, ko je ustvaril moža po svoji (moralni) podobi in oblikoval ženo iz moža. Poročilo o ustvarjanju nam takole pove:

 »Moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: ‘Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo, in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji. ... Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro.« (1. Mojzesova 1:26-31, EI)

Zakaj pa danes Božje stvarstvo na Zemlji ne izgleda več »prav dobro«?

DVOM V BOŽJO VRHOVNOST

4. a) Kateri Božji zakon je najizrazitejši; in zakaj? b) Kdo je želel te zakone spremeniti, in kaj je zato naredil?

⁴ Stvarstvo je za osnovo dobilo Božje zakone, in izrazit zakon je bil zakon ljubezni, ker je Bog ‘ljubezen’. (1. Janezov 4:8) Nenadoma pa se je pojavil nekdo, ki je hotel te zakone spremeniti. Ta »nekdo« je bil nevidni angelski ‘Božji sin’, nedvomno je bil tudi on zraven, ko so »od radosti ukali«, ko je Jehova ustvarjal Zemljo in vse na njej. (Job 38:7) Ta angel je postal satan in Božji nasprotnik. Želel je biti neodvisen in da bi se ga častilo, zato je zasejal duha upora. (Efežanom 2:1, 2; primerjaj Lukež 4:5-7.) Za izpeljavo tega sebičnega namena je uporabil naše prastarše. Kako je to naredil?

5, 6. a) Kakšno preprosto zapoved je Bog dal Adamu? b) Kako se je satan približal Evi, in zakaj je upravičeno imenovan »hudič«?

⁵ V rajskem vrtu Edenu sta bila Adam in Eva koristnika Jehovine prijazne in dobrohotne vladavine. Bog jima je dal vse, kar sta potrebovala za duhovni in telesni obstoj. Za njuno lastno dobro je od njiju zahteval tudi, da ga poslušata kot suverenega Gospoda. Zato je Adamu jasno prepovedal jesti »od  drevesa spoznanja dobrega in hudega«. To je veljalo tudi za Evo. Zaradi tega nista bila oškodovana, saj je bilo v vrtu še veliko dreves s pestro izbiro hranljivih sadežev. Toda če Boga ne bi poslušala in bi jedla s tega drevesa, bi »gotovo umrla«. Satan je zvijačno ogovoril najprej Evo, in sicer, po kači ter ji rekel: »Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, (od sadu tega drevesa), se vamo odpro oči, in bosta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 2:17; 3:1-5)

⁶ Tako je bil Bog prikazan kot lažnik, dejansko pa je bil lažnik satan. Zato je ta »oče laži« upravičeno dobil naziv hudič, kar pomeni »obrekovalec«. (Janez 8:44) Tako je neposredno oporekal Jehovini suverenosti ali njegovemu kraljevanju nad njegovimi stvarjenji. Iz tega sledi, da jima je Bog prikril nekakšno spoznanje, do katerega pač imata pravico, zato Jehovini vladavini ne gre zaupati, in da bi bilo zanju bolje, da delata po svoje in si sama postavita merila za »dobro in hudo«.

7. V čem je človeški par v preskušnji odpovedal?

⁷ Kako pa je žena odgovorila na to obrekovanje? Namesto da bi varovala svoje srce, je dovolila, da se je napačna želja zakoreninila. Želja jo je prevarala, da je prostovoljno zagrešila — oziroma postala neposlušna Bogu. Razen tega ni upoštevala poglavarstva svojega moža, s katerim bi se bila morala o tem pogovoriti. In kaj je storil mož? »Adam ni bil prevaran«, temveč se je sam odločil, da deli usodo z Evo, zato se ji je hote pridružil v uporu. Kako nepopravljiv dan za naše prastarše in za ves človeški rod! (1. Mojzesova 3:6, 7; 1. Timoteju 2:14; primerjaj Jakob 1:14, 15.)

8. a) Kakšno zasluženo kazen je Bog izrekel Adamu in Evi? b) Ali sta imela dušo, ki bi po njuni smrti šla v nebesa ali pekel? c) Kdo nam sedaj vlada, in zakaj?

 ⁸ Adam in Eva sta hudo zaničevala Božjo suverenost. Zato je Bog tedaj v soglasju s svojim zakonom objavil smrtno kazen, rekel je Adamu:

»Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19)

Bog s tem ni mislil, da bo umrlo samo Adamovo telo, medtem ko bi njegova »duša« ali »duh« izšla iz njega in nato živela v nebesih ali peklu. Ne, ker je Adam bil »duša«. V poročilu o ustvarjanju, v 1. Mojzesovi 2:7 je rečeno: »Tedaj upodobi Jehova Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja (oživljajočega duha, EI), in tako je postal človek živa duša.« Ob določenem času sta Adam in Eva kot duši, umrla. Ker izvira ves človeški rod od grešnega Adama, smo vsi podedovali greh in smrt. »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4, 20) Kot človeške duše vsi umiramo, ker nam smrt vlada kot kralj. (Rimljanom 5:12, 14; 6:12; Propovednik 3:19, 20; 9:5, 10; Psalm 6:5; 115:17)

SPORNA TUDI ČLOVEKOVA ČISTOST

9. Katero drugo sporno vprašanje se je še pojavilo v Edenu?

⁹ Z uporom v Edenu se ni podvomilo le v Božjo suverenost, temveč je to potegnilo še drugo sporno vprašanje. Ker že prva človeka, ki ju je Bog postavil na Zemljo, nista prestala preskušnje, bi to lahko bilo zaradi tega, ker je kaj narobe z Božjim stvarstvom? Lahko zagotovo rečemo, da so bila vsa njegova dela »popolna«?

10. a) Ali je bilo Božje stvarstvo pomanjkljivo; in zakaj tako odgovarjaš? b) Kako lahko ljudje dokažejo, da so ‘podobni Bogu’?

¹⁰ Bog bi bil lahko Adama in Evo nemudoma odstranil in ustvaril drugi človeški par. Toda mar s  tem ne bi priznal, da je bilo njegovo prvo stvarstvo pomanjkljivo? Ne, bili so popolni. Naši prastarši so si po svojih moralnih sposobnostih sami izbrali napačno pot. Če bi bila človeka-stroja, bi bila morala pod vsemi okoliščinami delati samo pravilno, toda tedaj bi bila prikrajšana v duhovnem smislu. Ne bi bila ‘Bogu podobna’. Jehova pa vse naredi popolno in pravilno, ker On je ljubezen. Zato želi, da tudi njegova razumna stvarjenja ljubezen spodbudi, da pravilno delajo. (1. Mojzesova 1:26, 27; 1. Janezov 5:3)

11. Kako nam 5. Mojzesova 32:4, 5 osvetli takratno situacijo?

¹¹ O Jehovi je zapisano: »On je skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« Tudi njegovo stvarstvo — človeštvo, je lahko zvesto, pravično in pošteno. Zato je dovolil Adamu in Evi imeti otroke. Čeprav so od staršev podedovali grešen značaj, bodo med njimi takšni, ki bodo pokazali svojo trdno ljubezen do svojega Stvarnika, in Mu ostali zvesti, kljub nepopolnosti in grenkim preskušnjam in preganjanju, ki jih bo doletelo. Drugi bodo nasprotno, ‘pokvarjeno ravnali’, kot da niso Božji otroci. Sami se bodo tako odločili in njihove napake bodo pripisane njim in ne Bogu. (5. Mojzesova 32:4, 5)

12, 13. a) Kaj je satan očital Bogu glede Joba? b) Kakšen je bil Jobov odgovor, in kaj je to pomenilo zanj?

¹² Da je satan, hudič, sprožil ta predmet razprave glede človekove neoporečnosti pred Bogom, se vidi iz biblijske knjige Joba. Job, ki je živel približno 2500 let po Adamovem uporu, je bil ‘brezgrajen in pravičen, bal se je Boga, se vzdrževal hudega’. Satan je očital Bogu, da Jobova pravičnost ni iskrena, ker služi Bogu samo zato, ker ima od tega koristi. Zato  je Bog dovolil, da je satan Joba preskusil. Job je izgubil večino svojega premoženja; njegovih deset otrok je umrlo v nesreči; sam je pozneje hudo zbolel in nazadnje ga je zasmehovala še žena: »Ali se še vedno držiš svoje pobožnosti (poštenosti, NS)? Boga prekolni in umri!« (EI) Razen tega se je moral pričkati z ujedljivimi tremi lažnimi tolažniki. (Job 1:6 do 2:13)

¹³ V vseh teh preskušnjah je bil Job trdno odločen:

»Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje.«

Ostal je vdan Bogu in to je bil oster odgovor na satanove obtožbe. Jehova ga je zaradi tega nagradil tako, da mu je vse, kar je prej imel, podvojil. Blagoslovljen je bil tudi s sedmimi sinovi in tremi hčerami — ki so bile najlepše deklice v vsej deželi. (Job 27:5; 42:10-15)

14. Kako so drugi odgovorili na satanovo trditev, in čigav primer je najboljši?

¹⁴ Vendar je Job le eden od mnogih stotisočev zvestih Božjih služabnikov, ki so razveseljevali njegovo srce, ker so dokazali, da so satanove obtožbe lažne, ker trdi, da ljudje služijo in poslušajo Jehovo iz sebičnih razlogov. Najboljši primer za to je bil Božji Sin Jezus, ki je na Zemlji ‘pretrpel mučilni kol, ne meneč se za sramoto’, bil je vesel, da bo Bogu še naprej nesebično služil na dodeljenem položaju. (Hebrejcem 12:2)

ODGOVOR DVOMEČEMU ZASMEHOVALCU

15. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova v zvezi s spornim vprašanjem dokazal svoje stališče?

¹⁵ Sedaj se je določen čas že skoraj iztekel. V približno 6000 letih je Jehova dokazal svoje stališče  v zvezi z oporekanjem. Pokazal je, da lahko ima in tudi ima na Zemlji moške in ženske, ki so ostali neoporečni, kljub preganjanju in hudim preskušnjam, s katerimi jih napada satan. Satan je uporabil proti njim vsa možna sredstva, toda zaman. Božji zvesti služabniki so napravili veselje svojemu Očetu, ker lahko na osnovi njihovega postopanja Bog ‘odgovori’ »zasmehovalcu«, velikemu nasprotniku, satanu. (Pregovori 27:11)

16. a) Pri kakšni zmagi imajo delež določeni zvesti Božji služabniki? b) Zakaj lahko podložniki Kraljestva zaupajo svojim vladarjem?

¹⁶ Istočasno je Jehova med svojimi zvestimi služabniki izbiral osebe, ki bodo s Kristusom vladale v nebeškem Kraljestvu. Čeprav jih je satan ‘noč in dan tožil pred Bogom’, so ga »premagali zavoljo besede pričevanja svojega, in niso ljubili življenja svojega  prav do smrti«. Kakor njihov zgled, Jezus Kristus, so bili tudi oni pripravljeni, dokazati visoko kakovost svoje ljubezni do Boga in svojih bližnjih, celo če je šlo za njihova življenja. Človeštvo bo lahko nebeškemu Kraljestvu popolnoma zaupalo, ker bodo s Kristusom vladale — preskušene in neoporečne osebe — njegovi 144 000 sokralji. (Razodetje 12:10, 11; 14:1—5; 20:4; Janez 15:13)

17. Kdo bo podedoval zemeljsko področje Kraljestva?

¹⁷ Drugim, kot na primer Jobu, ki so umrli v zvestobi v predkrščanskem času, je zagotovljeno »boljše vstajenje« na »novi Zemlji«. (Hebrejcem 11:35; 2. Petrov 3:13) Ti bodo »druge ovce« »dobrega Pastirja«, Jezusa Kristusa, in bodo upali na večno življenje na rajski Zemlji. Tudi ovcam podobni ljudje, ki delajo dobro maziljenim »Kristusovim bratom« v času »konca sestava stvari«, so povabljeni v zemeljsko področje Kraljestva. (Janez 10:11, 16; Matevž 24:3; 25:31-46) Preživeli bodo čas, ko bodo nebeški angeli spustili nad našo Zemljo vihar »velike stiske«. Želiš biti med preživelo »veliko množico«, ko bo ‘prišlo’ Božje Kraljestvo, da zdrobi brezbožne narode? To je mogoče! Če boš ostal neoporečen, lahko tudi ti dokažeš, da samo Božja pot vodi do večnega življenja. (Razodetje 7:1-3, 9, 13, 14)

18. a) Zakaj nikoli več ne bo potrebno opravičevati Jehovine suverenosti? b) Kdo ima danes ‘svetlo’ upanje? (Psalm 37:11, 29)

¹⁸ Ko bo Božje Kraljestvo uničilo satana in njegov pokvarjeni sestav stvari, ne bo nikoli več potrebno opravičevati Božje suverenosti. Sporna vprašanja, ki jih je sprožil satan, bodo enkrat za vselej pojasnjena. (Nahum 1:9) Tukaj na Zemlji bo dokazano, da je vladavina, ki temelji na Božjem zakonu ljubezni — zakonita, pravična in popolna, in kraljestvo, ki bo ‘prišlo’, bo posvetilo veliko ime suverenega Gospoda  Jehove. ‘Zdihujočemu stvarstvu’, ki služi sedaj Bogu v čistosti, je Božje Kraljestvo svetlo upanje! Ali tudi ti goreče prosiš za njegov ‘prihod’? (Rimljanom 8:22-25)

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 44]

ZAKAJ JE BOG TAKO DOLGO DOPUSTIL ZLO?

● Da se dokaže pravilnost, pravičnost, odličnost in trajnost Jehovine vesoljne suverenosti.

● Da enkrat za vselej dokaže, da vsaka neodvisna človeška vladavina prinaša samo bridkost in nesrečo.

● Da poskrbi za razvoj Božjih kraljevskih obljub in da izbere in preizkusi dediče kraljestva.

● Da dopusti času, da dokaže, kakor pred sodiščem, da lahko njegovi služabniki ostanejo neomadeževani kljub vsakršnim satanovim preskušnjam.

● Da pokaže, da se bomo lahko veselili večnega žviljenja samo če bomo poslušni — na osnovi Božjega zakona ljubezni.

● Da na satanov izziv tako temeljito in precedenčno odgovori, da ne bo nikoli več potrebno, opravičevati Jehovinega imena in njegove suverenosti.