Poglavje 11

Ali je tvoje ime zapisano v knjigi življenja

SARDE

1. Kakšno je duhovno stanje sardske skupščine in kako je Jezus pričel svoje sporočilo?

KAKIH 50 kilometrov južno od sodobnega mesta Akhisar (Tiatira) leži še ena skupščina, ki bo prejela sporočilo od oslavljenega Jezusa: Sarde. V šestem stoletju pred našim štetjem je to bilo veličastno glavno mesto kraljestva Lidije in bivališče silno bogatega kralja Kreza. V Janezovih dneh je mestu šlo slabo in njegov nekdanji sijaj iz časa kralja Kreza je bil le še zgodovina. Podobno je bila tudi tamkajšnja krščanska skupščina duhovno osiromašena. Jezus tokrat prvič svojega sporočila ne prične s pohvalnimi besedami, ampak reče takole: ”Angelu cerkve [skupšine, NS] v Sardah piši: To govori On, ki ima sedem Božjih duhov in sedem zvezd: ’Vem za tvoja dela:  imajo te za živega, a si mrtev.’” (Raz. 3:1, JP)

2. a) Kaj za sardske kristjane pomeni to, da ima Jezus ”sedem duhov”? b) Na kakšnem glasu je bila skupščina v Sardah, toda kakšna so bila dejstva?

² Zakaj se je Jezus tule predstavil kot tisti, ki ”ima sedem duhov”? Zato, ker ti duhovi predstavljajo Jehovin sveti duh, ko ta deluje z vso močjo. Kasneje jih Janez opisuje tudi kot ”sedem oči”, kar kaže na prediren Jezusov pogled, kakršnega mu daje Božji sveti duh. (Raz. 5:6) Tako je sposoben prepoznati sleherno situacijo in jo obvladati. (Mat. 10:26; 1. Kor. 4:5) O skupščini v Sardah gre glas, da je živa, dejavna. Toda Jezus je lahko videl, da je duhovno mrtva. Očitno je večina njenih članov zapadla v stanje otopelosti, v kakršnem so bili, preden so postali kristjani. (Primerjaj Ef. 2:1-3; Hebr. 5:11-14.)

3. a) Zakaj bi ’angel skupščine v Sardah’ moral še posebej upoštevati dejstvo, da ima Jezus ”sedem zvezd”? b) Kaj je Jezus odločno svetoval sardski skupščini?

³ ’Angela skupščine v Sardah’ Jezus tudi spomni, da je On tisti, ki ima ”sedem zvezd”. Te skupščinske starešine drži v svoji desnici in ima oblast, da jih usmerja pri njihovi pastirski službi. Iz vsega srca bi si morali prizadevati in ’skrbno pregledovati stanje svoje črede’. (Preg. 27:23) Zato bi morali dobro prisluhniti naslednjim Jezusovim besedam: ”Zbudi se in okrepi, kar je še ostalo in je na tem, da umre, saj nisem našel, da bi bila tvoja dela popolna pred mojim Bogom. Spomni se torej, kaj si prejel in slišal, drži se tega in se spreobrni. Če pa se ne zbudiš, pridem kakor tat in nič ne boš vedel, katero uro pridem k tebi.” (Raz. 3:2, 3, JP)

4. Kako bi naj Petrove besede pomagale skupščini v Sardah ”okrepiti, kar je še ostalo”?

⁴ Starešine v Sardah bi se morali spomniti radosti, ki so jo občutili v začetku, ko so spoznali resnico, in blagoslovov, ki so jih takrat prejeli. Vendar so sedaj mrtvi v pogledu duhovnih dejavnosti. Njihova skupščinska svetilka le še brli, ker nimajo več del vere. Več let pred tem je apostol Peter pisal skupščinam v Aziji (verjetno tudi v Sarde), da bi zbudil v njih cenjenje za slavno dobro vest, ki so jo kristjani sprejeli in je bila objavljena ”po svetem duhu, poslanem iz nebes” — ki je v Janezovi viziji ponazorjen s sedmimi duhovi. Peter je kristjane v Aziji spomnil tudi, da pripadajo ’izvoljenemu rodu, kraljevskemu duhovništvu, svetemu narodu, ljudstvu Bogu za last, da bi oznanjali kreposti njega, ki jih je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo’. (1. Pet. 1:12, 25; 2:9) Globoko razmišljanje o takšnih duhovnih resnicah bi skupščini v Sardah pomagalo, da bi se pokesala in ”okrepila, kar je še ostalo”. (Primerjaj 2. Pet. 3:9.)

5. a) Kaj se je zgodilo s cenjenjem kristjanov v Sardah? b) Kaj se bo zgodilo s sardskimi kristjani, če ne bodo ravnali po Jezusovemu nasvetu?

⁵ Takrat je bilo njihovo cenjenje in ljubezen do resnice podobno ognju, ki je skoraj ugasnil. Le nekaj ogorkov je še tlelo. Jezus jih je spodbujal, naj razpihajo žerjavico in znova zanetijo ogenj, naj se pokesajo za grehe, v katere jih je zavedla njihova brezbrižnost in znova postanejo duhovno živa skupščina. (Primerjaj 2. Tim. 1:6, 7.) Sicer skupščina ne bo pripravljena, ko bo Jezus nenadoma prišel — ”kakor tat” — da izvrši obsodbo. (Mat. 24:43, 44)

Pride ”kakor tat”

6. Kako je Jezus 1918. leta prišel ”kakor tat” in v kakšnem stanju je našel svoje navidezne sledilce?

⁶ Jezusovo opozorilo, da bo prišel ”kakor tat”, sega tudi v današnji čas. Še posebej se nanaša na kristjane, ki so preživeli v Gospodov dan. Kmalu po 1914. letu se je spolnila Malahijeva prerokba: ”’Nenadoma bo v svoj tempelj prišel pravi  Gospod, ki ga vi iščete, in poslanec zaveze, po katerem hrepenite. Glej! Zagotovo pride’, pravi Jehova nad vojskami.” (Mal. 3:1, NS; Raz. 1:10) Jezus je kot ”poslanec zaveze” prišel pregledat in sodit tiste, ki so trdili, da so njegovi sledilci. (1. Pet. 4:17) Takrat, 1918. leta, je bilo tako imenovano krščanstvo vmešano v prelivanje krvi v prvi svetovni vojni in je bilo v duhovnem smislu popolnoma mrtvo. Celo pravi kristjani, ki so pred vojno navdušeno oznanjali, so duhovno zadremali. Nekaj njihovih uglednih starešin so pozaprli, delo oznanjevanja je domala zastalo. Ko je Jehovin duh naslednje leto te kristjane prebudil, niso bili vsi pripravljeni sodelovati. Podobno kot nespametne device iz Jezusove prispodobe, niso bili duhovno opremljeni, da bi mogli služiti Jehovi. Na srečo je bilo mnogo takih, ki so podobno kot modre device upoštevali Jezusovo svarilo: ”Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.” (Mat. 25:1-13)

7. Zakaj morajo kristjani danes ostati budni?

⁷ Kristjani pa niso morali biti budni samo na začetku Gospodovega dneva. V svoji veliki prerokbi o ’znamenju, ko se bodo vse te določene stvari dopolnile’, je Jezus posvaril: ”Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče . . . Pazite in čujte, ker ne veste kdaj pride ta čas! Kar pravim vam, pravim vsem: čujte!” (Mar. 13:4, 32, 33, 37, JP) Da, vsakdo med nami, pa naj bo maziljenec ali pripadnik velike množice, mora do te ure biti buden in se boriti, da ne bi duhovno zaspal. Ko bo Jehovin dan prišel ”kakor tat ponoči”, naj bi nas našel povsem budne, tako da bi prejeli ugodno sodbo. (1. Tes. 5:2, 3; Luk. 21:34-36; Raz. 7:9)

8. Kako je Janezov razred v našem času spodbujal Božje ljudstvo, da bi ostalo duhovno živo?

⁸ Janezov razred se danes zaveda, da mora priganjati Božje ljudstvo, da bi ostalo duhovno živo. V ta namen se vsako leto nekajkrat zvrstijo posebni shodi po vsem svetu. Leta 1990 je bilo na 1297 okrožnih kongresih 7020495 prisotnih, krščeni pa so bili 136103 novi verniki. Janezov razred že več kot sto let uporablja časopis Stražni stolp, da bi se objavilo Jehovino ime in namen. V odgovor na neusmiljena preganjanja v obeh svetovnih vojnah je Stražni stolp z objavo člankov ”Blagoslovljeni so neustrašni” (1919), ”Poziv k delovanju” (1925) in ”Neuspeh preganjanja” (1942) spodbudil Jehovine priče, da so obnovili svojo gorečnost.

9. a) Kaj bi se morali vprašati vsi kristjani? b) Kakšne spodbude je vseboval časopis Stražni stolp?

⁹ Kot v Sardah, je tudi v današnjih skupščinah za vse kristjane življenjsko pomembno stalno samopreiskovanje. Takole bi se morali vsi spraševati: Ali so ’moja dela’ pred Bogom popolna? Ali sam gojim duha požrtvovalnosti in si prizadevam Bogu služiti iz vse duše, ne da bi hkrati presojal druge? V tej zvezi je časopis Stražni stolp spodbujal z razpravo o točkah, kot je ”Si prizanašaš ali pa si požrtvovalen?” in ”Prizadevajte si”. * Ker imamo takšno svetopisemsko pomoč, preiščimo svoj najgloblji jaz in ponižno ter z molitvijo skušajmo neoporečno hoditi pred Jehovo. (Ps. 26:1-3; 139:23, 24)

”Nekaj imen”

10. Kaj spodbudnega je Jezus opazil v sardski skupščini in kako bi moralo to vplivati na nas?

¹⁰ Jezusove naslednje besede namenjene skupščini v Sardah so zelo spodbudne. Rekel je: ”Vendar imaš v Sardah nekaj oseb [imen, NS], ki niso umazale svojih oblačil. Te bodo hodile z menoj v belem, ker so tega vredne. Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila. Njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige življenja,  ampak ga bom priznal pred svojim Očetom in pred njegovim angeli.” (Raz. 3:4, 5, JP) Ali nas te besede ne prevzamejo in okrepijo našo odločnost, da ostanemo zvesti? Če so starešine brezbrižni, se lahko skupščina kot celota pogrezne v globok duhovni spanec. Vendar se nekateri posamezniki v njej pogumno trudijo, da bi njihova krščanska identiteta ostala čista in brezmadežna in bi pred Jehovo imeli še naprej dobro ime. (Preg. 22:1)

11, 12. a) Kako so se nekateri celo med velikim odpadom izkazali zvesti kot tistih ”nekaj imen” v Sardah? b) Kakšno olajšanje bodo pšenici podobni kristjani doživeli v Gospodovemu dnevu?

¹¹ Da, ”oblačila” so tule prispodoba človekovih pravičnih krščanskih lastnosti. (Primerjaj Raz. 16:15; 19:8.) Jezusa je najbrž razveselilo, da je kljub brezbrižnosti velike večine ”nekaj imen” (NS), nekaj maziljenih kristjanov v Sardah, vseeno uspevalo ohraniti te lastnosti. Ko so se tako imenovani kristjani v dolgih stoletjih odpadništva spojili z velikim Babilonom, svetovnim krivoverskim kraljestvom, je bilo med njimi zmeraj nekaj takšnih, ki so kljub drugačni večini skušali spolnjevati Jehovino voljo. Ti pravični so bili kakor pšenica, skrita sredi bujnega sektaškega plevela. (Raz. 17:3-6; Mat. 13:24-29)

¹² Jezus je tem pšenici podobnim kristjanom obljubil, da bo z njimi ”vse dni do zaključka stvarnosti”. Ve namreč, kdo so in kakšno dobro ime so si pridobili. (Mat. 28:20, NS; Prop. 7:1) Zamisli si radost ”nekaj” zvestih, kar jih je na začetku Gospodovega dne še živelo! Dokončno so bili ločeni od duhovno mrtvega tako imenovanega krščanstva in zbrani v pravično skupščino, ki je bila še najbolj podobna skupščini v Smirni. (Mat. 13:40-43)

13. Kakšni blagoslovi čakajo maziljene kristjane, ki si ne ’umažejo oblačil’?

¹³ Tisti, ki so v Sardah ostali zvesti do konca in niso omadeževali svoje krščanske identitete, so doživeli uresničitev čudovitega upanja. Po vzpostavi Jezusovega mesijanskega kraljestva, 1914. leta, so bili obujeni v duhovno življenje in kot zmagovalci so oblečeni v bela oblačila, ki ponazarjajo njihovo brezhibno, neomadeževano pravičnost. Hodili so po poti, polni ovir, ki vodi v večno življenje, zato bodo dobili večno nagrado. (Mat. 7:14; glej tudi Raz. 6:9-11.)

 Za vedno zapisani v knjigi življenja!

14. Kaj je ”knjiga življenja” in čigava imena so v njej zapisana?

¹⁴ Kaj je ”knjiga življenja” in čigava imena ostanejo v njej? Knjiga ali zvitek življenja pomeni zapise o Jehovinih služabnikih, ki pridejo v poštev za večno življenje. (Mal. 3:16) Knjiga Razodetje tule govori še posebej o imenih maziljenih kristjanov. Toda vanjo so vpisana tudi imena tistih, ki pridejo v poštev za večno življenje na zemlji. Iz te knjige pa so imena lahko tudi ’izbrisana’. (2. Mojz. 32:32, 33) Pripadniki Janezovega razreda, katerih imena ostanejo zapisana v knjigi življenja do njihove smrti, prejmejo nesmrtno življenje v nebesih. (Raz. 2:10) To so imena, ki jih je Jezus pred svojim Očetom in njegovimi angeli posebej priznal. Kako čudovita nagrada je to!

15. Kako bodo člani velike množice dosegli, da bo njihovo ime neizbrisno zapisano v knjigo življenja?

¹⁵ Pripadniki velike množice, katerih imena so tudi zapisana v knjigi življenja, bodo preživeli veliko stisko. Z večnim življenjem v raju na zemlji bodo nagrajeni, če bodo ostali verni skozi ves čas Kristusove tisočletne vladavine in med odločilno preizkušnjo, ki temu sledi. (Dan. 12:1; Raz. 7:9, 14; 20:15; 21:4) Njihova imena bodo tedaj neizbrisno zapisana v knjigo življenja. Gotovo se zavedaš, kaj je tukaj prikazano s pomočjo svetega duha. Ali se zato ne boš z navdušenjem odzval ponovnemu Jezusovemu opominu: ”Kdor ima uho, naj sliši, kaj duh govori cerkvam [skupščinam, NS]”? (Raz. 3:6)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 57]

Naj tvoje ime ostane zapisano v knjigi življenja