Poglavje 43

Bleščeče mesto

16. videnje — Razodetje 21:9–22:5

Tema: Opis Novega Jeruzalema

Čas spolnitve: Po veliki stiski in Satanovem zaporu v breznu

1, 2. a) Kam vzame angel Janeza, da bi mu pokazal Novi Jeruzalem in kako drugačen prizor se nam ponuja? b) Zakaj je to veliki vrhunec Razodetja?

ANGEL je Janeza odnesel v puščavo, da bi mu tam pokazal veliki Babilon. Angel iz iste skupine angelov Janeza sedaj nese na visoko goro. Kako drugačen prizor se odpira pred Janezom! Pred njim ni nečisto, nemoralno mesto podobno babilonski nečistnici, temveč Novi Jeruzalem — čist, duhoven, svet — prihaja pa iz nebes. (Raz. 17:1, 5)

² Niti zemeljski Jeruzalem ni bil nikoli tako lep kot je nebeški. Janez poroča: ”Zatem je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so držali sedem čaš, napolnjenih s sedmimi poslednjimi šibami, in mi je spregovoril: ’Pridi, da ti pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!’ Nato me je angel odnesel v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga, sijoče v Božjem veličastvu.” (Raz. 21:9–11a, JP) Z ugodnega mesta na visoki gori, je Janez do vsake podrobnosti lahko videl krasno mesto z vsemi njegovimi ljubkimi posameznostmi. Odkar ljudje grešimo in umiramo, so verni možje željno pričakovali njegov prihod. Končno je tu! (Rim. 8:19; 1. Kor. 15:22, 23; Hebr. 11:39, 40) To je veličastno duhovno mesto, sestavljeno iz 144000 zvestih in neoporečnih članov, ki odseva svetost in Jehovino slavo. Pred nami je veliki vrhunec Razodetja!

3. Kako je Janez opisal lepoto Novega Jeruzalema?

³ Novi Jeruzalem je osupljivo lep: ”Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, biseru iz kristalno bleščečega  jaspisa. Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov. Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu. Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov.” (Raz. 21:11b–14, JP) Kako primerno je, da je prvi vtis, o katerem poroča Janez, tako sijajen. Novi Jeruzalem, ki žari kot nova nevesta, je primerna družica za Jezusa. Daje jasno svetlobo, kot se spodobi za stvarjenje ’očeta nebeških luči’. (Jak. 1:17)

4. Kaj kaže na to, da Novi Jeruzalem ni meseni izraelski narod?

⁴ Na dvanajstih vratih so zapisana imena dvanajstih Izraelovih rodov. To simbolično mesto torej sestavlja 144000 zapečatenih ”iz vseh rodov Izraelovih sinov”. (Raz. 7:4–8, JP) Skladno s tem so na temeljnih kamnih zapisana imena Jagnjetovih dvanajstih apostolov. Novi Jeruzalem pa ni mesen Izrael, ki izvira iz Jakobovih dvanajstih sinov. To je duhovni Izrael, zgrajen na ”temelju apostolov in prerokov”. (Ef. 2:20)

5. Na kaj kaže dejstvo, da je Novi Jeruzalem obdan z ”velikim in visokim obzidjem” in da je pri vsakem vhodu postavljen angel?

⁵ Simbolično mesto je obdano z ogromnim obzidjem. Včasih so mestna obzidja gradili, da so sovražnikom onemogočili vstop v mesto. Dejstvo, da je Novi Jeruzalem obdan z ”velikim in visokim obzidjem”, pomeni, da je v duhovnem pogledu varno. Noben sovražnik pravičnosti in nihče, ki je nečist ali neiskren, ne bo nikoli vstopil v to mesto. (Raz. 21:27) Tistim pa, ki smejo vstopiti v to čudovito mesto, je kot bi vstopili v raj. (Raz. 2:7) Ko je bil Adam izgnan iz prvotnega raja, je Bog pred vrt postavil dva keruba, da bi preprečevala vstop nečistim ljudem. (1. Mojz. 3:24) Tudi pri vseh vhodih svetega mesta Jeruzalem so razpostavljeni angeli, ki skrbijo za ohranjevanje duhovne čistosti mesta. V teh zadnjih dnevih angeli skupščino maziljenih kristjanov, ki bodo sestavljali Novi Jeruzalem, dejansko varujejo pred babilonskim onesnaženjem. (Mat. 13:41)

Merjenje mesta

6. a) Kako Janez opisuje mestne mere in na kaj le–te kažejo? b) Kaj bi lahko pomenilo dejstvo, da je bilo mesto izmerjeno po ”človeški meri, ki jo je uporabil tudi angel”?

⁶ Janez nadaljuje s svojim poročilom: ”Tisti, ki je govoril z mano, je imel merilo, zlato trstiko, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo obzidje. Mesto je bilo zidano na štiri vogale in njegove dolžine je bilo toliko, kolikor je njegove širine. Angel je s trstiko izmeril mesto: merilo je dvanajst tisoč tečajev. Njegova dolžina, širina in višina so bile enake. Izmeril mu je tudi obzidje: visoko je bilo sto štiriinštirideset komolcev. To je človeška mera, ki jo je uporabil tudi angel.” (Raz. 21:15–17, JP) Merjenje tempeljskega svetišča je pomenilo zagotovilo, da bo Jehova uresničil vse namene v zvezi z njim. (Raz. 11:1) Dejstvo, da angel meri Novi Jeruzalem, kaže, kako nespremenljivi so Jehovini nameni v zvezi s tem svetim mestom. *

7. Zakaj so mestne mere nenavadne?

⁷ Kako nenavadno mesto! Popolna kocka z obsegom 12000 tečajev (približno 2220 km), obdano s 144 komolcev ali 64 metrov visokim obzidjem. Dobesedno mesto ne bi moglo nikoli biti tako veliko. Takšno mesto bi zasedalo površino, ki je približno 14–krat večja od površine današnjega Izraela in bi se vzpenjalo skoraj 560 kilometrov visoko, torej že daleč v vesolje.  Razodetje je bilo posredovano v znamenjih oziroma simbolih. Toda kaj nam te mere povedo o nebeškem Novem Jeruzalemu?

8. Na kaj kaže dejstvo, da ima mesto a) 144 komolcev visoko obzidje, b) dolžinsko mero 12000 tečajev, c) obliko kocke?

⁸ 144 komolcev visoko obzidje nas spominja na to, da bo mesto sestavljalo 144000 s pomočjo Božjega duha posinovljenih oseb. Število dvanajst, ki se pojavlja v izmerjenem mestnem obsegu — 12000 tečajev — pri čemer so dolžina, širina in višina enake, se v biblijskih prerokbah vedno slikovito uporablja za organizacijske stvari. Novi Jeruzalem je torej izvrstno oblikovana ureditev, s katero bo Bog uresničil svoj večji namen. Novi Jeruzalem skupaj z Jezusom Kristusom torej predstavlja Jehovino kraljevsko organizacijo. Pozornosti vredna je tudi oblika mesta: popolna kocka. Najsvetejše v Salomonovem templju, ki je predstavljalo Jehovino prisotnost, je imelo prav tako obliko popolne kocke. (1. Kr. 6:19, 20) Kako primerno je zato, da ima Novi Jeruzalem, osvetljen z Jehovino slavo, obliko velike popolne kocke! Vse njegove mere so popolnoma usklajene. To je mesto brez nepravilnosti in brez hib. (Raz. 21:22)

Dragocen gradbeni material

9. Kako Janez opisuje gradbeni material iz katerega je zgrajeno mesto?

⁹ Janez nadaljuje s svojim opisom: ”Gradivo mestnega obzidja je iz jaspisa, mesto pa je bilo iz suhega zlata, podobnega čistemu kristalu. Temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsakovrstnim dragim kamenjem: prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safír, tretji halkedón, četrti smarágd, peti sardoníks, šesti sardij, sedmi hrizolít, osmi beríl, deveti topáz, deseti hrizopráz, enajsti hiacínt, dvanajsti ametíst. In dvanajst vrat je bilo dvanajst biserov: posamezna vrata so bila iz enega samega bisera. Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega zlata kakor prosojen kristal.” (Raz. 21:18–21, JP)

10. Kaj pomeni dejstvo, da je mesto zgrajeno iz jaspisa, zlata in ”vsakovrstnega dragega kamenja”?

¹⁰ Mesto je zgrajeno iz zares sijočih materialov. Uporabljen ni bil zemeljski material kot na primer ilovica ali kamen, temveč jaspis, čisto zlato in ”vsakovrstno drago kamenje”. Kako primeren opis teh nebeških  gradbenih materialov! Nič ne bi moglo biti bolj veličastno. Starodavna skrinja zaveze je bila prevlečena s čistim zlatom in v Bibliji se ta element često uporablja za predstavitev stvari, ki so dobre in dragocene. (2. Mojz. 25:11; Preg. 25:11; Iz. 60:6, 17) Toda ves Novi Jeruzalem — celo njegova široka ulica — ”je iz suhega zlata, podobnega čistemu kristalu”; tako lep je in dragocen, da to presega našo sposobnost dojemanja.

11. Kaj zagotavlja dejstvo, da bodo tisti, ki tvorijo Novi Jeruzalem, odsevali največjo duhovno čistost?

¹¹ Noben človeški topilec ne bi mogel izdelati tako čistega zlata. Ampak mojstrski prečiščevalec je Jehova. Sedi ”kakor topilec in čistilec srebra” in ”kot zlato in srebro” prečiščuje posamezne zveste člane duhovnega Izraela in odstrani z njih vsako nečistost. Novi Jeruzalem bodo sestavljali samo tisti, ki so bili zares prečiščeni in očiščeni. Jehova na ta način zida mesto z živim gradbenim materialom, ki sije v največji duhovni čistosti. (Mal. 3:3, 4, EI)

12. Kaj pomeni dejstvo, da a) so mestni temelji okrašeni z dvanajstimi žlahtnimi kamni, b) da so mestna vrata biseri?

¹² Celo mestni temelji so lepi, kajti okrašeni so z dvanajstimi dragimi kamni. To nas spominja na izraelskega velikega duhovnika, ki je ob praznikih nosil naramnik z dvanajstimi različnimi dragimi kamni, podobnimi tukaj omenjenim kamnom. (2. Mojz. 28:15–21) Tukaj gotovo ne gre za naključje! Na ta način je poudarjena duhovniška funkcija Novega Jeruzalema, v katerem ’sveti’ veliki duhovnik Jezus. (Raz. 20:6; 21:23; Hebr. 8:1) Z Novim Jeruzalemom bo tudi človeštvo deležno blagoslovov Jezusove veliko duhovniške službe. (Raz. 22:1, 2) Dvanajst mestnih vrat, vsaka so prekrasen biser, nas spominja na Jezusovo priliko, v kateri je kraljestvo primerjal z zelo dragocenim biserom. Vsi, ki vstopajo skozi ta vrata, resnično cenijo duhovne vrednote. (Mat. 13:45, 46; primerjaj Job 28:12, 17, 18.)

Mesto luči

13. Kaj Janez sedaj pove o Novem Jeruzalemu in zakaj mesto ne potrebuje dobesednega templja?

¹³ V Salomonovih dneh je imel Jeruzalem tempelj, ki je bil zgrajen na najvišji  mestni vzpetini, na severno ležeči gori Moriji. Kako pa je z Novim Jeruzalemom? Janez govori: ”Svetišča nisem videl v njem, zakaj njegovo svetišče je Gospod [Jehova, NS], Bog, vladar nad vesoljem, in Jagnje. Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, zakaj razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje.” (Raz. 21:22, 23, JP) Tukaj res ni bilo potrebno graditi dobesednega templja. Tempelj starih Izraelcev je bil le model, pravi tempelj pa obstaja od leta 29 našega štetja, ko je Jehova mazilil Jezusa za velikega duhovnika. (Mat. 3:16, 17; Hebr. 9:11, 12, 23, 24.) Tempelj potrebuje tudi duhovništvo, ki v imenu in v korist ljudstva prinaša Jehovi žrtve. Toda vsi, ki pripadajo Novemu Jeruzalemu, so duhovniki. (Raz. 20:6) Velika žrtev, Jezusovo popolno človeško življenje, pa je bila darovana enkrat za vselej. (Hebr. 9:27, 28) Razen tega je Jehova osebno dostopen vsem mestnim prebivalcem.

14. a) Zakaj Novi Jeruzalem ne potrebuje niti sončne niti mesečeve svetlobe? b) Kaj je prerok Izaija napovedal o Jehovini vesoljni organizaciji in kakšno zvezo ima s tem Novi Jeruzalem?

¹⁴ Ko je na gori Sinaj šla mimo Mojzesa Jehovina slava, je povzročila, da je Mojzesov obraz tako močno sijal, da si ga je moral zakriti pred ostalimi Izraelci. (2. Mojz. 34:4–7, 29, 30, 33) Ali si lahko predstavljaš blesk mesta, ki ga nenehno obseva Jehovina slava? V takšnem mestu se nikoli ne znoči. Ne potrebuje dobesednega sonca, ne dobesedne lune. Vedno odseva svetlobo. (Primerjaj 1. Tim. 6:16.) Novi Jeruzalem je obsijan s takšnim bleščečim sijajem. Ta nevesta in njen ženin, kralj, sta postala glavno mesto Jehovine vesoljne organizacije — njegova ”žena”, ”gornji Jeruzalem” — o katerem je prerokoval prerok Izaija: ”Ne bo ti več sonce za luč podnevi, in lune sij ti ne bo svetil, marveč Gospod [Jehova, NS] ti bo večna luč in tvoj Bog za okras. Ne zaide več tvoje sonce in tvoja luna ne izgine; zakaj Gospod [Jehova, NS] ti bo večna luč in tvoji dnevi žalosti so pri kraju.” (Iz. 60:1, 19, 20, EI; Gal. 4:26)

Luč narodom

15. Katere besede iz Razodetja o Novem Jeruzalemu zvenijo podobno kot Izaijeva prerokba?

¹⁵ Isti prerok je razen tega še napovedal:  ”Narodi pojdejo k tvoji luči in kralji k siju, ki vstaja nad tabo.” (Iz. 60:3, EI) Razodetje pokaže, da te besede zadevajo tudi Novi Jeruzalem: ”Narodi bodo stopali v njegovi svetlobi in kralji zemlje bodo prinašali vanj svoj sijaj. Njegova vrata se podnevi ne bodo nikdar zapirala: zakaj tam noči ne bo. Vanj bodo prinašali slavo in zaklade narodov.” (Raz. 21:24—26, JP)

16. Kdo so ”narodi”, ki bodo hodili v luči Novega Jeruzalema?

¹⁶ Kdo so ti ”narodi”, ki hodijo v luči Novega Jeruzalema? To so ljudje, ki so nekoč pripadali narodom tega hudobnega sveta, pa so se odzvali na svetlobo, ki jo odseva to čudovito nebeško mesto. To je velika množica, ki je prišla iz ”vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov” in skupaj z Janezovim razredom dan in noč časti Boga. (Raz. 7:9, 15) Ko bo Novi Jeruzalem prišel iz nebes in bo Jezus uporabil ključe smrti in hadesa, ter bo obudil mrtve, se jim bodo v ljubezni do Jehove in njegovega sina, z jagnjetom primerjanega moža Novega Jeruzalema, pridružili še nadaljnji milijoni, ki so predhodno pripadali ”narodom”. (Raz. 1:18)

17. Kdo so ”kralji zemlje”, ki v Novi Jeruzalem prinašajo ”svojo slavo”?

¹⁷ Kdo pa so ”kralji zemlje”, ki ’vanj prinašajo svojo slavo’? To niso dobesedni zemeljski kralji, kot skupina, saj bodo uničeni v harmagedonski bitki, v kateri se bodo bojevali proti Božjemu kraljestvu. (Raz. 16:14, 16; 19:17, 18) Ali bi kralji lahko bili visoke narodne osebnosti, ki so postali del velike množice, ali pa so od mrtvih obujeni kralji, ki se bodo v novem svetu podvrgli Božjemu kraljestvu? (Mat. 12:42) Komajda, kajti slava teh kraljev je bila zvečine posvetna in je že zdavnaj zbledela. ”Kralji zemlje”, ki prinašajo svojo slavo v Novi Jeruzalem, so 144000, ki so bili odkupljeni ”iz vsakega rodu, jezika, naroda in ljudstva”, da bi skupaj z Jagnjetom, Jezusom Kristusom, vladali kot kralji. (Raz. 5:9, 10; 22:5) V mesto prinašajo svojo, od Boga prejeto slavo in ga s tem napravljajo še bolj sijočega.

18. a) Kdo ne sme vstopiti v Novi Jeruzalem? b) Kdo edino sme vstopiti vanj?

¹⁸ Janez nadaljuje: ”Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki jih ima Jagnje vpisane v knjigo življenja.” (Raz. 21:27, JP) Nič, kar je omadeževano s Satanovo stvarnostjo, ne more postati del Novega Jeruzalema. Čeprav so njegova vrata vedno odprta, v mesto ne bodo spustili nikogar, ki ”počenja gnusobo in laž”. V tem mestu ni nobenih odpadnikov, niti pripadnikov velikega Babilona. Če bi kdo poskušal onečastiti mesto, tako da bi želel pokvariti njegove bodoče člane, ki še žive na zemlji, bo v kali zatrt. (Mat. 13:41–43) Le tisti, katerih imena ’so vpisana v Jagnjetovo knjigo življenja’, 144000, bodo vstopili v Novi Jeruzalem. * (Raz. 13:8; Dan. 12:3)

Reka vode življenja

19. a) Kako bo po Janezovem opisu Novi Jeruzalem prinesel človeštvu blagoslove? b) Kdaj je pričela teči ”reka vode življenja” in kako to vemo?

¹⁹ Prekrasni Novi Jeruzalem bo človeštvu prinesel izredne blagoslove. To je Janez izvedel kot naslednje: ”Nato mi je pokazal reko žive vode [vode življenja, NS], bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njegove ulice in obákraj reke pa raste drevo življenja.” (Raz. 22:1, 2a, JP) Kdaj pa teče ta ”reka”? Ker teče ”od prestola Boga in Jagnjeta”, je lahko pričela teči šele po začetku Gospodovega dne v letu 1914. To je bil čas za dogodek,  ki ga je naznanjalo trobljenje sedme trobente in čas za sijajno obvestilo: ”Zdaj je prišlo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga ter oblast njegovega Maziljenca.” (Raz. 11:15; 12:10, JP) Pred tem časom ”Jagnje” ni sedelo na prestolu kot mesijanski kralj. Razen tega pa se, ker reka teče po široki cesti Novega Jeruzalema, videnje lahko spolni šele po uničenju Satanovega sveta, ko bo Novi Jeruzalem ’prišel od Boga iz nebes’. (Raz. 21:2)

20. Kaj pokaže, da je določena količina vode življenja že na razpolago?

²⁰ Voda življenja človeštvu tukaj ni ponujena prvič. Ko je bil Jezus na zemlji, je govoril o vodi, ki prinaša večno življenje. (Jan. 4:10–14; 7:37, 38) Nadalje bo Janez kmalu zaslišal ljubeče povabilo: ”In duh in nevesta pravita: ’Pridi!’ In kdor posluša, naj reče: ’Pridi!’ In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja.” (Raz. 22:17, JP) To povabilo zveni že danes, kar pomeni, da je nekaj te vode življenja na razpolago že danes. Toda v novem svetu bo ta voda tekla od Božjega prestola skozi Novi Jeruzalem kot prava reka.

21. Kaj ponazarja ”reka vode življenja” in kako Ezekijelovo videnje o tej reki prispeva k temu razumevanju?

²¹ Kaj pa je ta ”reka življenja”? Dobesedna voda je najvažnješi element vsakega življenja. Brez hrane lahko človek zdrži nekaj tednov, toda brez vode bi umrl že v enem tednu. Voda je tudi čistilo in nadvse pomembna za zdravje. Zato voda življenja predstavlja nekaj, kar je neobhodno potrebno za človeško življenje in zdravje. Tudi prerok Ezekijel je imel videnje o tej ”reki vode življenja” (NS). V njegovem videnju je reka tekla iz jeruzalemskega templja in se stekala v Mrtvo morje. In nato, glej čudež! Ta mrtva, s soljo nasičena voda, se je spremenila v sladko vodo, v kateri je mrgolelo rib! (Ezek. 47:1–12) V videnju je reka oživila nekaj, kar je bilo do tedaj mrtvo. To potrjuje, da predstavlja reka vode življenja Božje priprave, s katerimi bo ”mrtvemu” človeštvu s pomočjo Jezusa Kristusa dano popolno človeško življenje. Reka je ”kristalno čista”, kar pomeni, da so Božje priprave čiste in svete. Povsem drugačna je od okrvavljene, smrtonosne ”vode” tako imenovanega krščanstva. (Raz. 8:10, 11)

22. a) Kje reka izvira in zakaj je to primerno? b) Kaj je vključeno v vodo življenja in kaj ta simbolična reka še ponazarja?

²² Reka izvira od ”prestola Boga in Jagnjeta”. To je zelo primerno, saj je osnova za Jehovino življenje dajajočo pripravo odkupna žrtev, in Jehova je bil tisti, ki je poskrbel za to, saj je svet tako ljubil, ”da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje”. (Jan. 3:16) Voda življenja vključuje tudi Božjo besedo, ki je v Bibliji označena kot voda. (Ef. 5:26) Toda reka vode življenja ne vključuje le resnico, temveč tudi vsako drugo, na Jezusovi žrtvi temelječo Jehovino pripravo za osvoboditev poslušnega človeštva od greha in smrti in za prejetje večnega življenja. (Jan. 1:29; 1. Jan. 2:1, 2)

23. a) Zakaj je primerno, da reka vode življenja teče po sredi široke ceste Novega Jeruzalema? b) Katera obljuba, ki jo je Bog dal Abrahamu bo spolnjena, ko bo voda življenja tekla v obilju?

²³ Med tisočletno vladavino bodo veliki duhovnik Jezus in njegovi 144000 podduhovniki porabili vrednost odkupnine za človeštvo. Zato je povsem primerno, da teče obilje vode življenja po sredi široke ceste Novega Jeruzalema. Mesto sestoji iz duhovnega Izraela in skupaj z Jezusom sestavlja pravo Abrahamovo seme. (Gal. 3:16, 29) Če torej reka vode življenja teče sredi široke ceste simboličnega mesta, bodo ”vsi narodi zemlje” imeli vedno priložnost uživati blagoslove Abrahamovega semena. Obljuba, ki jo je Jehova dal Abrahamu, bo tako v celoti spolnjena. (1. Mojz. 22:17, 18)

 Drevesa življenja

24. Kaj sedaj vidi Janez na bregovih reke vode življenja in kaj ta ponazarjajo?

²⁴ V Ezekijelovem videnju je voda postala hudournik in prerok je videl, da je na obeh bregovih raslo vsakovrstno sadno drevje. (Ezek. 47:12) Kaj pa vidi Janez? Tole: ”Po sredi njegove ulice in obákraj reke pa rastejo drevesa življenja, ki dvanajstkrat rodijo in dajejo svoj sad vsak mesec. Listje teh dreves je zdravilo narodom.” (Raz. 22:2b, NS) ”Drevesa življenja” prav tako predstavljajo del Jehovinih priprav za zagotovitev življenja poslušnemu človeštvu.

25. Kakšne dobrotljive priprave načrtuje Jehova za poslušno človeštvo v svetovnem raju?

²⁵ Kako dobrotljive priprave načrtuje Jehova za poslušno človeštvo! Ne le da smejo piti osvežujočo vodo, temveč smejo z dreves tudi neprestano trgati raznovrstno hranljivo sadje. Ko bi le bila naša prastarša zadovljna s podobnim ”prijetnim” sadjem, ki jima je bilo na razpolago v edenskem raju! (1. Mojz. 2:9) Toda sedaj, v ves svet obsegajočem raju, Jehova skrbi za ’zdravljenje narodov’ celo z listjem teh simboličnih dreves. * Z zdravilnim učinkom teh simboličnih listov, ki bo zdaleč prekašal vsako današnje zdravilo, rastlinsko ali drugo, bodo verni ljudje dosegli duhovno in telesno popolnost.

26. Kaj bi drevesa življenja še mogla predstavljati in zakaj?

²⁶ Ta, z reko dobro namakana drevesa, bi razen tega mogla predstavljati tudi 144000 članov Jagnjetove žene. Medtem ko živijo na zemlji, tudi oni pijejo od Božjih priprav za življenje po Jezusu Kristusu in so imenovani ”hrasti pravičnosti”. (Iz. 61:1–3; Raz. 21:6) Ti ljudje so v slavo Jehovi obrodili že mnogo duhovnih sadov. (Mat. 21:43) Med tisočletno vladavino pa bodo sodelovali pri razdeljevanju blagoslovov odkupne žrtve, ki bodo povzročili, da bodo narodi ”očiščeni” greha in smrti. (Primerjaj 1. Jan. 1:7.)

Ne bo več noči

27. Katere nadaljnje blagoslove omenja Janez za tiste, ki bodo imeli prednost vstopiti v Novi Jeruzalem in zakaj je rečeno, da ne bo ”nobenega prekletstva več”?

²⁷ Vstopiti v Novi Jeruzalem je res neverjetna prednost! Samo pomisli: ti, nekoč nepomembni, nepopolni ljudje gredo za Jezusom v nebesa in postanejo sestavni del tako veličastne ureditve! (Jan. 14:2) Janez nam z naslednjimi besedami posreduje opis blagoslovov, ki jih bodo uživali: ”Nobenega prekletstva ne bo več. V njem bo prestol Boga in Jagnjeta in njegovi služabniki mu bodo služili. Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih.” (Raz. 22:3, 4, JP) Ko se je izraelsko duhovništvo spridilo, jih je zadelo Jehovino prekletstvo. (Mal. 2:2) Jezus je o nezvesti jeruzalemski ”hiši” rekel, da bo zapuščena. (Mat. 23:37–39) Toda v Novem Jeruzalemu ne bo ”nobenega prekletstva več”. (Primerjaj Zah. 14:11.) Vsi njegovi prebivalci so bili na zemlji temeljito preskušeni, in ker so preskušnje prestali, so oblekli ’netrohljivost in neumrljivost’. Jehova je zanje trdno prepričan, podobno kot je bil za Jezusa, da ne bodo nikoli odpadli. (1. Kor. 15:53, 57) Razen tega stoji tam ”prestol Boga in Jagnjeta” zaradi česar je mestu njegov položaj za vedno zagotovljen.

28. Zakaj nosijo prebivalci Novega Jeruzalema na svojih čelih napisano Božje ime in kakšen čudovit izgled imajo?

²⁸ Podobno kot Janez, so tudi vsi bodoči člani nebeškega mesta, Božji ”sužnji”. Kot takšni nosijo na svojih čelih dobro vidno zapisano Božje ime, s čimer dajejo vedeti,  da je Bog njihov lastnik. (Raz. 1:1; 3:12) Služiti mu kot del Novega Jeruzalema zanje pomeni neprecenljivo čast. Ko je bil Jezus na zemlji, je bodočim vladarjem dal naslednjo navdušujočo obljubo: ”Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli.” (Mat. 5:8) Kako srečni bodo ti sužnji, ker bodo smeli osebno gledati Boga in ga častiti!

29. Zakaj Janez pravi, da v nebeškem Novem Jeruzalemu ne bo ’več noči’?

²⁹ Janez nadaljuje: ”Noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke ne sončne luči, zakaj razsvetljeval jih bo Gospod [Jehova, NS] Bog.” (Raz. 22:5a, JP) Podobno kot v vsakem drugem zemeljskem mestu, so se tudi v starem Jeruzalemu podnevi zanašali na sončno, ponoči pa na mesečevo in umetno svetlobo. V nebeškem novem Jeruzalemu pa teh luči ne bodo potrebovali, kajti mesto bo razsvetljeval sam Jehova. Besedo ”noč” lahko uporabimo tudi v prenesenem smislu in se lahko nanaša tudi na nesrečo ali ločitev od Jehove. (Mih. 3:6; Jan. 9:4; Rim. 13:11, 12) V veličastno sijoči prisotnosti vsemogočnega Boga, ne bo nikoli nastopila takšna noč.

30. Kako Janez zaključuje veličastno videnje in kakšno zagotovilo najdemo v Razodetju?

³⁰ Janez sedaj zaključuje to veličastno videnje in nam o teh Božjih sužnjih pove naslednje: ”In kraljevali bodo na veke vekov.” (Raz. 22:5b, JP) Na koncu tisočletja bo odkupnina povsem izkoriščena in Jezus bo svojemu očetu predal popolno človeštvo. (1. Kor. 15:25–28) Kaj bo Jehova zatem še storil z Jezusom in 144000, ne vemo. V Razodetju najdemo zagotovilo, da bodo služili Jehovi vso večnost.

Razveseljiv vrhunec Razodetja

31. a) Kakšen vrhunec označuje videnje o Novem Jeruzalemu? b) Kaj bo Novi Jeruzalem prinesel še drugim zvestim ljudem?

³¹ Uresničenje videnja o Novem Jeruzalemu, Jagnjetovi nevesti, je razveseljiv vrhunec, na katerega Razodetje usmerja našo pozornost in prav je tako. Vsi Janezovi bratje po veri iz prvega stoletja, katerim je bila knjiga namenjena, so imeli upanje, da bodo kot nesmrtni Jezusovi sovladarji smeli vstopiti v to mesto. Preostanek maziljenih kristjanov, ki še sedaj živijo na zemlji, ima isto upanje. Tako gre Razodetje svojemu velikemu vrhuncu naproti, ko bo popolna nevesta združena z Jagnjetom. Zatem bodo ljudje s pomočjo Novega Jeruzalema deležni koristi Jezusove odkupnine in na koncu bodo vsi zvesti prejeli večno življenje. Na ta način bo nevesta, Novi Jeruzalem, pomočnica svojega kraljevskega ženina sodelovala pri vzpostavitvi nove zemlje za vso večnost — vse to pa v slavo našega suverena Gospoda Jehove. (Mat. 20:28; Jan. 10:10, 16; Rim. 16:27)

32, 33. Kaj smo se naučili iz Razodetja in kako naj bi se odzvali na to?

³² Kako radostni smo lahko, ko se takole bližamo koncu našega pregledovanja knjige Razodetje! Izvedeli smo, kako bodo spodletela zadnja prizadevanja Satana in njegovega semena in bodo dokončno izvršene Jehovine pravične obsodbe. Veliki Babilon bo za vedno izginil, enako pa bo doletelo tudi vse ostale brezupno sprijene elemente Satanovega sveta. Satan in njegovi demoni bodo vrženi v brezno in kasneje tudi uničeni. Novi Jeruzalem s Kristusom bo vladal iz nebes, ko bo na zemlji v teku vstajenje mrtvih in sodba, na koncu pa se bo do popolnosti privedeno človeštvo veselilo večnega življenja na rajski zemlji. Kako živo vse to opisuje Razodetje! To pa jača našo odločenost, da ’dobro vest oznanimo vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu’ na zemlji! (Raz. 14:6, 7) Ali se tudi ti povsem posvečaš temu delu?

³³ Sedaj pa s srcem, polnim hvaležnosti, posvetimo našo pozornost zaključnim besedam Razodetja.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]