Grenkosladko sporočilo
Poglavje 24
Grenkosladko sporočilo
6. videnje — Razodetje 10:1—11:19
Tema: Videnje o majhnem zvitku; dogodki v templju; zvok sedme trobente
Čas spolnitve: Od ustoličenja Jezusa 1914. leta do velike stiske
1, 2. a) Kakšne so posledice drugega gorja in kdaj bo to gorje minilo? b) Koga Janez sedaj vidi prihajati iz nebes?
DRUGO gorje je bilo pogubno. Trpinčilo je tako imenovano krščanstvo in njegove voditelje, ”tretjino ljudi”, ki so bili s tem razkriti kot duhovno mrtvi. (Raz. 9:15) Janez se je nato verjetno spraševal, kaj bo prineslo tretje gorje. Toda počakaj! Drugo gorje še ni minilo — in tudi ne bo, dokler ne dosežemo točke, omenjene v Razodetju 11:14. Pred tem pa bo Janez priča dogodkov, v katerih bo tudi sam sodeloval. Pričenja se s strašno sliko:
2 ”Nato sem videl drugega mogočnega angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre.” (Raz. 10:1, JP)
3. a) Kdo je ”mogočni angel”? b) Kaj pomeni mavrica nad njegovo glavo?
3 Kdo je ta ”mogočni angel”? Očitno je to oslavljeni Jezus Kristus v drugačni vlogi. Ogrnjen je z oblakom nevidnosti, kar nas spomni na besede, ki jih je Janez že prej izrekel o Jezusu: ”Glej! Prihaja z oblaki in vsako oko ga bo videlo, tudi tisti, ki so ga prebodli.” (Raz. 1:7, NS; primerjaj Mat. 17:2-5.) Mavrica nad njegovo glavo nas spomni na predhodno Janezovo videnje o Jehovinem prestolu, ob katerem je bila ”smaragdu podobna mavrica”. (Raz. 4:3, NS; primerjaj Ezek. 1:28.) Mavrica govori o vedrini in miru, ki obkrožata Božji prestol. Mavrica nad angelovo glavo pa ga podobno označuje kot posebnega mirovnega posrednika, ”Kneza miru”, ki ga je napovedal Jehova. (Iz. 9:6, 7)
4. Kaj predstavlja(ta): a) obraz mogočnega angela, ki je podoben ”soncu”? b) angelovi nogi, ki sta ”kakor ognjena stebra”?
4 Obraz mogočnega angela je bil ”kakor sonce”. Janez je prej, v videnju o Jezusu v Božjem templju, opazil, da je bil Jezus videti ”kakor sonce, kadar žari v vsej svoji moči”. (Raz. 1:16, JP) Jezus kot ”sonce pravičnosti” z zdravilom v svojih krilih sije vsem tistim, ki se boje Jehovinega imena. (Mal. 4:2) Ni pa sijajen samo njegov obraz, ampak so tudi njegove noge kakor ”ognjeni stebri”. Čvrsto stoji kot tisti, ki mu je Jehova izročil ”vso oblast . . . na nebu in na zemlji”. (Mat. 28:18; Raz. 1:14, 15)
5. Kaj Janez vidi v roki mogočnega angela?
5 Janez nadalje opazi tole: ”In v roki je držal odprt majhen zvitek. Z desno nogo je stopil na morje, z levo pa na zemljo.” (Raz. 10:2, NS) Še en zvitek? Da, toda tokrat ni zapečaten. Skupaj z Janezom upamo, da bomo kmalu prišli do novih razkritij. Toda najprej zvemo, kaj vse še pride.
6. a) Zakaj je primerno, da Jezus z nogama stoji na zemlji in morju? b) Kdaj se je Psalm 8:5-8 povsem izpolnil?
6 Vrnimo se k Jezusovemu opisu. S svojima ognjenima nogama stoji na zemlji in morju, nad katerima sedaj izvaja svojo celovito oblast. Točno tako je kot piše v preroškem psalmu: ”Naredil si [Jehova] ga [Jezusa] le malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal, dal si mu oblast nad deli svojih rok, in vse si podvrgel njegovim nogam: drobnico in vso goved, in tudi poljske živali, ptice pod nebom in ribe v morju, vse, kar hodi po morskih stezah.” (Ps. 8:5-8; glej tudi Hebr. 2:5-9.) Ta psalm se je povsem izpolnil 1914. leta, ko je bil Jezus postavljen za kralja Božjega kraljestva in se je pričel čas konca. Zato se tisto, kar Janez opazi v tem videnju, dogaja od tega leta sèm. (Ps. 110:1-6; Ap. d. 2:34-36; Dan. 12:4)
Sedem gromov
7. Kako zavpije mogočni angel in kaj pomeni njegov vzklik?
7 Sam mogočni angel zmoti Janezovo opazovanje: ”Potem je zavpil [angel] z mogočnim glasom, kakor rjoveč lev. Ko je zavpil, je sedem gromov spregovorilo s svojimi glasovi.” (Raz. 10:3, JP) Ta močan vzklik je pritegnil Janezovo pozornost in potrdil, da je Jezus resnično ”Lev iz Judovega rodu”. (Raz. 5:5) Janez bi moral vedeti, da je tudi za Jehovo rečeno, da kdaj ”zarjove”. Jehovino rjovenje preroško naznanja ponovno zbiranje duhovnega Izraela in bližino uničevalnega ”Jehovinega dne”. (Oz. 11:10; Joel. 3:14, 16; Am. 1:2; 3:7, 8) Potemtakem je jasno, da levjemu rjovenju podoben vzklik tega angela napoveduje podobne velike dogodke na morju in zemlji. To od sedmih gromov zahteva, da spregovorijo.
8. Kaj so ’glasovi sedmih gromov’?
8 Janez je prej slišal grome, ki so izhajali od Jehovinega prestola. (Raz. 4:5) V Davidovem času so za dobesedni grom včasih rekli, da je to ”Jehovin glas”. (Ps. 29:3) Mnogim se je zdelo, da grmi, ko je Jehova glasno naznanil svoj namen, da bo v času Jezusovega delovanja na zemlji oslavil svoje ime. (Jan. 12:28, 29) Zato je razumno sklepati, da z ’glasovi sedmih gromov’ Jehova pripoveduje, kaj še namerava. To, da je bilo gromov sedem, pomeni celovitost vsega, kar je Janez slišal.
9. Kaj zapove glas iz nebes?
9 Toda prisluhni! Zasliši se še en glas. Kar ta ukaže, se Janezu najbrž zdi nadvse nenavadno: ”In ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel pisati, a zaslišal sem glas iz nebes: ’Zapečati, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne piši tega.’” (Raz. 10:4, EI) Janez je verjetno komaj čakal, da sliši in zapiše ta gromka sporočila, kot je tudi Janezov razred v današnjem času željno pričakoval, da bo Jehova razkril svoje božanske namene in jih objavil. Do takšnih razodetij pride le v času, ki ga za to določi Jehova. (Luk. 12:42; glej tudi Dan. 12:8, 9.)
Dopolnjena sveta skrivnost
10. Pri kom prisega mogočni angel in s kakšnimi besedami?
10 Jehova pa ima za Janeza še eno nalogo. Ko je sedem gromov izzvenelo, je ponovno spregovoril mogočni angel: ”In angel, ki sem ga videl stati na morju in na zemlji, je dvignil desnico k nebesom in pri njem, ki živi vedno in vekomaj, ki je ustvaril nebo in vse, kar je v njem, in morje ter vse, kar je v njem, je prisegel: ’Odlašanja ne bo več.’” (Raz. 10:5, 6, NS) Pri kom je mogočni angel prisegel? Oslavljeni Jezus ni prisegel pri samem sebi, ampak pri najvišji avtoriteti, pri Jehovi, nesmrtnemu Stvarniku nebes in zemlje. (Iz. 45:12, 18) S to prisego je angel Janezu zagotovil, da Bog ne bo več odlašal.
11, 12. a) Kaj pomeni to, da ’ne bo več odlašanja’? b) Kaj se bo dopolnilo?
11 Grška beseda, ki se tukaj prevaja z ”odlašati” je krónos, ki dobesedno pomeni ”čas”. Zato so nekateri menili, da bi se ta angelova izjava morala prevesti takole: ”Ne bo več časa”, kot da bi šel h koncu čas, ki ga poznamo. Toda beseda krónos se tukaj uporablja brez določnega člena. Zato ne pomeni časa na splošno, ampak prej ”čas” ali ”časovno razdobje”. Povedano drugače: Jehova ne bo dal na voljo nobenega časovnega razdobja (oziroma ne bo odlašal). Grški glagol, ki izhaja iz besede krónos, je uporabljen tudi v Pismu Hebrejcem 10:37, kjer Pavel navaja Habakukovo knjigo 2:3, 4 in zapiše: ”Prišel bo, . . . in ne bo odlašal.” (EI)
12 Kako zelo besede ”Odlašanja ne bo več” godijo ostarelemu Janezovemu razredu! Kakšnega odlašanja ne bo več? Janez nam pove: ”V dneh, ko se bo oglasil sedmi angel in zatrobil, se bo dopolnila Božja [sveta, NS] skrivnost, kakor jo je Bog oznanil svojim služabnikom prerokom.” (Raz. 10:7, JP) Prišel je Jehovin čas, da svojo sveto skrivnost z blestečim uspehom pripelje k srečnemu vrhuncu!
13. Kaj je Božja sveta skrivnost?
13 Za kakšno sveto skrivnost gre? Povezana je s semenom, ki je bilo prvič obljubljeno v Edenu in za katerega se je izkazalo, da je to prvenstveno Jezus Kristus. (1. Mojz. 3:15; 1. Tim. 3:16) Povezana je tudi z žensko, iz katere pride to Seme. (Iz. 54:1; Gal. 4:26-28) Zatem vključuje drugotne člane razreda semena in kraljestvo, v katerem Seme vlada. (Luk. 8:10; Ef. 3:3-9; Kol. 1:26, 27; 2:2; Raz. 1:5, 6) V času konca se mora dobra vest o tem edinstvenem kraljestvu oznanjati po vsej zemlji. (Mat. 24:14)
14. Zakaj je tretje gorje povezano z Božjim kraljestvom?
14 To je seveda najboljša izmed vseh vesti. Kljub temu pa je v Razodetju 11:14, 15 tretje gorje povezano s kraljestvom. Zakaj? Zato, ker je za tiste, ki so raje izbrali Satanovo stvarnost, dobra vest o tem, da se bo Božja sveta skrivnost dopolnila — se pravi, da je Božje kraljestvo pred vrati — v resnici žalostna vest. (Primerjaj 2. Kor. 2:16.) To pomeni, da je blizu uničenje svetovne ureditve, ki jim je tako zelo pri srcu. Bolj ko se bliža Jehovin veliki dan maščevanja, močnejši in razločnejši postajajo glasovi sedmih gromov, ki napovedujejo tako zloveščo nevihto. (Zef. 1:14-18)
Odprt zvitek
15. Kaj sta glas iz nebes in mogočni angel povedala Janezu in kako je to vplivalo nanj?
15 Medtem ko Janez čaka, da bo zatrobila sedma trobenta in bo Božja sveta skrivnost dopolnjena, dobi tole nalogo: ”In glas, ki sem ga slišal iz nebes, je ponovno spregovoril z mano in mi rekel: ’Pojdi, vzemi odprt zvitek; ta je v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.’ In pristopil sem k angelu in mu dejal, naj mi da majhen zvitek. In rekel mi je: ’Vzemi ga in ga pojej, in zagrenil se bo v trebuhu, v ustih pa bo sladek kakor med.’ In vzel sem majhen zvitek iz angelove roke in ga pojedel. V mojih ustih je bil sladek kakor med, ko pa sem ga pogoltnil, me je v trebuhu zagrenelo. In rekla sta mi: ’Vnovič moraš prerokovati ljudem in narodom in jezikom ter mnogim kraljem.’” (Raz. 10:8-11, NS)
16. a) Kakšno podobno doživetje je skupno Ezekijelu in Janezu? b) Kakšen okus je majhen zvitek imel za Janeza, toda zakaj je ob prebavljanju občutil grenkobo?
16 Janezovo doživetje je precej podobno temu, kar je doživel prerok Ezekijel med svojim izgnanstvom v Babiloniji. Tudi njemu je bilo zapovedano, naj pojé zvitek, ki je bil v ustih sladkega okusa. Toda ko je prišel v trebuh, mu je bila naložena dolžnost, da napoveduje grenke stvari za uporno Izraelovo hišo. (Ezek. 2:8–3:15) Odprti zvitek, ki ga je oslavljeni Jezus Kristus izročil Janezu, prav tako vsebuje božansko sporočilo. Janez mora oznanjati ”ljudem in narodom in jezikom ter mnogim kraljem”. Ta zvitek je zanj sladek, ker je božanskega izvora. (Primerjaj Ps. 119:103; Jer. 15:15, 16.) Ko ga prebavlja, pa ga zagreni, kot prej Ezekijela, saj upornim ljudem napoveduje neprijetne stvari. (Ps. 145:20)
17. a) Katera dva Janezu povesta, da mora ”vnovič” prerokovati in kaj to pomeni? b) Kdaj se je moral spolniti dramatičen opis, ki ga je opazoval Janez?
17 Očitno sta Bog Jehova in Jezus Kristus tista, ki Janezu govorita, naj prerokuje. Čeprav je bil Janez ta čas pregnan na otok Patmos, je že prerokoval ljudem, narodom, jezikom in kraljem s pomočjo podatkov, ki jih je do sedaj zapisal v knjigo Razodetje. Beseda ”vnovič” pomeni, da mora napisati in objaviti preostale informacije, ki so zapisane v knjigi Razodetje. Vendar ne pozabi, da Janez pravzaprav sam sodeluje v preroškem videnju. Tisto, kar zapisuje, je v resnici prerokba, ki se bo spolnjevala po 1914. letu, ko bo mogočni angel zavzel svoj položaj in se razkoračil nad zemljo in morjem. Kaj pa ta dramatični opis pomeni za Janezov razred danes?
Kako je z malim zvitkom danes
18. Kakšno zanimanje za knjigo Razodetje je na začetku Gospodovega dne kazal Janezov razred?
18 To, kar je videl Janez, je presenetljiva predslika tistega, kar je na začetku Gospodovega dne doživljal Janezov razred. Jehovinih namenov in tudi globljega pomena sedmih gromov takrat še niso docela doumeli. Kljub temu pa so se močno zanimali za Razodetje in Charles Taze Russell je za časa svojega življenja komentiral številne odlomke. Po njegovi smrti 1916. leta so bili mnogi njegovi zapiski zbrani in objavljeni v knjigi The Finished Mistery (Dopolnjena skrivnost). Sčasoma pa ta knjiga ni več zadostovala kot pojasnilo Razodetja. Preostanek Kristusovih bratov je moral počakati, dokler se videnja niso izpolnila, da bi se točno razumelo te navdihnjene zapise.
19. a) Kako je Bog Jehova uporabljal Janezov razred še preden so bili glasovi sedmih gromov sploh objavljeni? b) Kdaj je Janezovemu razredu bil dan zvitek in kaj je to zanj pomenilo?
19 Podobno kakor Janeza pa jih je Jehova uporabil, še preden so bili glasovi sedmih gromov sploh objavljeni. Marljivo so pričali štiri desetletja pred 1914. letom in borili so se, da bi ostali dejavni med prvo svetovno vojno. Dokazali so, da so tisti, ki jih je gospodar ob svojem prihodu našel, da domačim delijo hrano ob pravem času. (Mat. 24:45-47) Tako so bili 1919. leta prav oni tisti, ki so odprli majhen zvitek, se pravi, da so odprli sporočilo, ki ga je bilo treba oznaniti človeštvu. Kakor Ezekijel so imeli sporočilo za nezvesto organizacijo — tako imenovano krščanstvo — ki je trdila, da služi Bogu, v resnici pa mu ni služila. Kakor Janez so morali več oznanjati ”ljudem in narodom in jezikom ter mnogim kraljem”.
20. Kaj ponazarja to, da je Janez pojedel zvitek?
20 To, da je Janez pojedel zvitek, pomeni, da so Jezusovi bratje sprejeli to nalogo. Del njih samih je postala v tolikšni meri, da so se kar poistovetili s tem delom Božje navdihnjene besede in se iz njega hranili. Toda tisto, kar so morali oznanjati, je vsebovalo izraze Jehovinih sodb, ki so bili za večino človeštva neprebavljivi. V resnici je to vključevalo nadloge, napovedane v 8. poglavju Razodetja. Toda sladke so za tiste iskrene kristjane, ki te sodbe poznajo in se zavedajo, da jih Jehova znova uporablja, da jih oznanijo. (Ps. 19:9, 10)
21. a) Kako je sporočilo majhnega zvitka postalo sladko tudi za veliko množico? b) Zakaj dobra vest kozlom podobnim ljudem pomeni slabo novico?
21 Sčasoma je sporočilo tega zvitka postalo sladko tudi ”veliki množici . . . iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov”, ki so zdihovali zaradi gnusnih stvari, ki so jih videli počenjati v tako imenovanem krščanstvu. (Raz. 7:9; Ezek. 9:4) Tudi ti vneto oznanjajo dobro vest in uporabljajo sladke, ljubke besede, da bi opisali čudovito Jehovino pripravo za ovcam podobne kristjane. (Ps. 37:11, 29; Kol. 4:6) Toda za ljudi, ki so primerjani s kozli, je to slaba novica. Zakaj? Ker pomeni, da mora oditi sistem, v katerega so zaupali in ki jim je morda celo prinašal začasni užitek. Zanje dobra vest pomeni obsodbo. (Mat. 25:31-34, 41, 46; primerjaj 5. Mojz. 28:15; 2. Kor. 2:15, 16.)
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 160]
Janezov razred in njegovi družabniki oznanjajo grenkosladko sporočilo vsemu človeštvu
