Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Janez zagleda oslavljenega Jezusa

Janez zagleda oslavljenega Jezusa

Poglavje 5

Janez zagleda oslavljenega Jezusa

1. videnje — Razodetje 1:10–3:22

Tema: Jezus pregleduje duhovni Izrael na zemlji in ga prijazno spodbuja

Čas spolnitve: Ta značilnost Gospodovega dneva se razteza od leta 1914 pa vse dokler ne umre in vstane zadnji izmed zvestih maziljencev

1. Kako je predstavljena prva vizija in kako je Janez nakazal, kdaj bo spolnjena?

PRVO videnje se v Razodetju prične z 10. vrstico 1. poglavja. To videnje se, podobno kot vsa druga v Razodetju, prične tako, da Janez zasliši ali ugleda kaj nenavadnega. (Raz. 1:10, 12; 4:1; 6:1) To prvo videnje je postavljeno v razmere prvega stoletja, ko so bila sporočila naslovljena sedmim skupščinam v Janezovih dneh. Toda Janez nakazuje, kdaj se bodo v resnici spolnila, ko pravi: ”V navdihnjenju sem bil v Gospodovem dnevu.” (Raz. 1:10a, NS) Kdaj pride ta ”dan”? Ali imajo s tem kakšno zvezo dramatični dogodki tega burnega dvajsetega stoletja? Če jo imajo, tedaj bi morali skrbno paziti na prerokbo, ki zadeva naše življenje — celo naše preživetje. (1. Tes. 5:20, 21)

V Gospodovem dnevu

2. Kdaj se Gospodov dan prične in kdaj konča?

2 V kateri časovni okvir je postavljena spolnitev Razodetja? In kaj je sploh Gospodov dan? Apostol Pavel ga omenja kot čas sodbe in spolnitve božanskih obljub. (1. Kor. 1:8; 2. Kor. 1:14; Fil. 1:6, 10; 2:16) Ob prihodu tega ”dne” se bodo Jehovini veličastni nameni postopoma in zmagoslavno približali svojemu vrhuncu. Ta ”dan” se prične s kronanjem Jezusa za nebeškega kralja. Gospodov dan se nadaljuje tudi potem, ko Jezus izvrši sodbo nad Satanovim svetom, takrat se namreč obnovi raj in ljudje dosežejo popolnost. Na koncu Jezus ”izroči kraljestvo Bogu in Očetu”. (1. Kor. 15:24-26; Raz. 6:1, 2)

3. a) Kako nam Danijelova prerokba o ”sedmih časih” pomaga ugotoviti, kdaj se prične Gospodov dan? b) Kateri dogodki na zemlji potrjujejo, da se je leta 1914 pričel Gospodov dan?

3 Spolnitev drugih svetopisemskih prerokb nam pomaga ugotoviti, kdaj se prične Gospodov dan. Danijel je na primer opisal, kako je bilo prekinjeno vladanje naslednikov kralja Davida; po ”sedmih časih” naj bi se oznanilo, da vlada ”najvišji v kraljestvu človeškem in ga dá, komur hoče”. (Dan. 4:23, 24, 31, 32) Večja spolnitev se je pričela z opustošenjem Judovega kraljestva, do katerega naj bi po biblijskih dokazih prišlo oktobra leta 607. pred našim štetjem. Razodetje 12:6, 14 odkriva, da 3 in 1/2 časa znaša 1260 dni; torej sedem časov (dvakat toliko) mora znašati 2520 dni. Če računamo ”dan za leto”, pridemo do 2520 let, kolikor naj bi trajalo ”sedem časov”. (Ezek. 4:6) Potemtakem je Jezus pričel vladati v nebesih ob koncu leta 1914. Izbruh prve svetovne vojne v tem letu je označil ”začetek nadlog”, ki bodo trpinčile človeštvo. Na kako presenetljiv način so dogodki po letu 1914 na tej okrvavljeni zemlji potrdili, da se je tega leta res pričel ”dan” Jezusove prisotnosti! (Mat. 24:3-14) *

4. a) Kako sámo Razodetje nakazuje čas spolnitve prvega videnja? b) Kdaj bo spolnjevanje prve vizije končano?

4 Tako se to videnje in v njem vsebovani nasvet nanašata na Gospodov dan, ki traja od leta 1914 sem. To časovno usklajevanje je podprto pozneje v Razodetju s tem, da poročilo opisuje izvršitev Božjih pravih in pravičnih sodb — dogodkov, pri katerih Gospod Jezus igra najvidnejšo vlogo. (Raz. 11:18; 16:15; 17:1; 19:2, 11) Kdaj se prvo videnje do konca izpolni, če se je pričelo spolnjevati leta 1914? Kot povedo sama sporočila, je ogovorjena organizacija Božja skupščina maziljencev na zemlji. Tako se bo to prvo videnje izpolnilo, ko bo zadnji pripadnik maziljene skupščine umrl in bo obujen od mrtvih v nebeško življenje. Kljub temu pa bo Gospodov dan in z njim povezani blagoslovi za zemeljske druge ovce potekal vse do konca tisočletnega vladanja Jezusa Kristusa. (Jan. 10:16; Raz. 20:4, 5)

5. a) H kakšnemu delu je glas pozval Janeza? b) Zakaj je položaj ”sedmih skupščin” bil ugoden za pošiljanje zvitka?

5 V tem prvem videnju Janez najprej nekaj sliši in šele potem vidi: ”In za seboj sem zaslišal mogočen glas kakor glas trobente, ki je rekel: ’Zapiši, kar vidiš, v zvitek in pošlji sedmim skupščinam: v Éfez in Smirno in v Pêrgamon in v Tiatiro, v Sárde in v Filadélfijo in v Laodikéjo.’” (Raz. 1:10b, 11, NS) Oblastno in zapovedovalno je glas kot zvok trobente pozval Janeza, naj piše ”sedmim skupščinam”. Prejel bo več sporočil in zapisal bo to, kar bo videl in slišal. Bodimo pozorni na to, da so tukaj omenjene skupščine v Janezovem času res obstojale. Vse so se nahajale preko morja v Mali Aziji, nasproti otoka Patmosa. Zaradi odličnih rimskih cest, ki so bile zgrajene na tem območju, so bile vse lahko dostopne. Sel pri prenašanju zvitka iz ene skupščine v drugo ne bo imel nikakršnih težav. Teh sedem skupščin bi predstavljalo del sodobne pokrajine Jehovinih prič.

6. a) Kaj je mišljeno z izrazom ”kar je”? b) Zakaj smo lahko prepričani, da so razmere v današnji skupščini maziljenih kristjanov podobne razmeram v Janezovem času?

6 Večina prerokb iz Razodetja naj bi se spolnila v času po Janezu. Nanašale so se na to, ”kar se bo zgodilo poslej”. Toda nasvet sedmim skupščinam ima opravka s tem ”kar je”, torej z razmerami, ki so dejansko obstajale v sedmih skupščinah takratnega časa. Sporočila so bila dragocena pomoč za zveste imenovane starešine v teh sedmih skupščinah, kot tudi za vse druge maziljene kristjane takratnega časa. * Ker se to videnje nanaša predvsem na Gospodov dan, daje to, kar je dejal Jezus, slutiti, da lahko podobno stanje pričakujemo v skupščni maziljenih kristjanov v našem času. (Raz. 1:10, 19)

7. Koga je Janez videl v prvi viziji in zakaj je to za nas danes tako važno in navdušujoče?

7 V tem prvem videnju je Janez videl bleščečega Gospoda Jezusa Kristusa v nebeški slavi. Le kaj bi lahko bilo prikladneje za knjigo prerokb kot to, da govori o velikem dnevu tega Gospoda, ki je bil poslan iz nebes? In kaj bi lahko bilo za nas, ki živimo v tem časovnem razdobju, pomembnejše od tega, da posvetimo vso pozornost sleherni njegovi zapovedi? Kako navdušeni so poleg tega lahko tisti, ki podpirajo Jehovino vrhovnost, ker jamči, da mesijansko Seme, ki je preneslo vse Satanove preizkušnje in preganjanja in umrlo strašne smrti, ko je bila pred 1900 leti zdrobljena njegova ”peta”, sedaj živi v nebesih in je pooblaščeno, da privede Božji veličastni namen k zmagoslavni dovršitvi! (1. Mojz. 3:15)

8. Za kakšno delovanje je Jezus sedaj pripravljen?

8 Jezus je sedaj očitno pripravljen, da prične delovati kot ustoličen kralj. Bil je postavljen za Jehovinega glavnega izvrševalca kazni, da bi izvršil Jehovine končne sodbe zoper to staro krivično stvarnost in zoper njenega krutega boga, Satana. Prav tako je pripravljen soditi pripadnikom njegove skupščine maziljencev in velike množice, pa tudi vsemu svetu. (Raz. 7:4, 9; Ap. d. 17:31)

9. a) Kako Janez opisuje oslavljenega Jezusa Kristusa med zlatimi svečniki? b) Kaj je ponazorjeno s templju podobnim prizoriščem in Jezusovim oblačilom? c) Kaj pomeni njegov zlat pas?

9 Janez se je ob močnem glasu obrnil in videl naslednje: ”Obrnil sem se, da bi videl čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov.” (Raz. 1:12, JP) Pozneje je Janez izvedel, kaj ponazarja teh sedem svečnikov. Toda njegov pogled se je ustavil na osebi sredi svečnikov. ”In sredi med svečniki [je zagledal] nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.” (Raz. 1:13, JP) Jezus, ”Sin človekov”, se tukaj pred Janezom, ki je ves poln spoštovanja, pojavi kot veličasten, žareč lik. Sredi sedmih svetlečih zlatih svečnikov se pojavi v bleščeči slavi. To templju podobno prizorišče je spomnilo Janeza, da je Jezus že prisoten v vlogi Jehovinega Velikega duhovnika s sodno oblastjo. (Hebr. 4:14; 7:21-25) Njegovo čudovito, dolgo oblačilo se sklada z njegovo duhovniško službo. Podobno kot judovski veliki duhovniki starega časa nosi pas — zlat pas, ki pokriva prsi in srce. To pomeni, da bo božansko nalogo, ki jo je dobil od Boga Jehove, opravil z vsem srcem. (2. Mojz. 28:8, 30; Hebr. 8:1, 2)

10. a) Kaj naznanjajo Jezusovi snežno beli lasje in plameneče oči? b) Kaj pomeni to, da so Jezusove noge podobne razbeljenemu bronu?

10 Janezov opis se nadaljuje: ”Glava pa njegova in lasje [so] beli kakor bela volna, kakor sneg, in oči njegove kakor plamen ognja.” (Raz. 1:14) Njegovi snežno beli lasje kažejo na modrost, ki jo s sabo prinese dolgost življenja. (Primerjaj Preg. 16:31.) Njegove plameneče oči pa odkrivajo, da je oster, buden, ko preiskuje, preskuša oziroma izraža ogorčenost. Janez je postal pozoren celo na Jezusove noge: ”In noge njegove [so] podobne svetlemu bronu, kakor v peči razbeljenemu, in glas njegov [je] kakor glas mnogih voda.” (Raz. 1:15) V videnju so Jezusove noge podobne razbeljenemu, svetlečemu bronu, bakru — kar je prikladno za nekoga, ki hodi z gorečnostjo in ima odličen položaj pred Bogom Jehovo. V Bibliji je vse, kar je Božjega, pogosto prikazano z zlatom, kar je človeškega pa včasih z bakrom. * Zato nas Jezusove razbeljene noge, podobne čistemu bakru, spomnijo na to, kako ”lepe” so bile njegove noge, ko je hodil po zemlji in oznanjal dobro vest. (Iz. 52:7; Rim. 10:15)

11. a) Na kaj nas spomnijo Jezusove sijoče noge? b) Kaj naznanja dejstvo, da je Jezusov glas bil ”kakor glas mnogih voda”?

11 Jezus je kot popoln človek dejansko izžareval nekakšen sijaj, ki so ga opazili ljudje in angeli. (Jan. 1:14) Njegove sijoče noge nas prav tako spomnijo, da stopa po sveti zemlji v Jehovini organizaciji, v kateri služi kot veliki duhovnik. (Primerjaj 2. Mojz. 3:5.) Njegov glas je bučeč, slišati ga je kot ogromen vodni slap. Je izrazit, zbuja spoštovanje, kakršen pač mora biti glas tistega, ki se uradno imenuje Božja Beseda in ki je prišel ”da sodi vesoljni svet v pravičnosti.” (Ap. d. 17:31; Jan. 1:1)

12. Kaj pomeni dolg, ”dvorezen, oster meč”?

12 ”In v desni roki je imel sedem zvezd in iz ust njegovih je izhajal dvorezen, oster meč, in obličje njegovo je bilo, kakor ko sonce sije v moči svoji. In ko sem ga videl, sem padel pred noge njegove kakor mrtev.” (Raz. 1:16, 17a) Pozneje Jezus sam pojasni pomen sedmih zvezd. Toda bodi pozoren na to, kar prihaja iz njegovih ust: dolg, ”dvorezen, oster meč”. Kako primerna podoba! Jezus je namreč določen, da objavi Jehovine končne sodbe zoper njegove sovražnike. Odločne besede iz njegovih ust bodo pokončale brezbožne. (Raz. 19:13, 15)

13. a) Na kaj nas spomni Jezusovo svetlo, sijoče obličje? b) Kakšen splošen vtis posreduje Janezov opis Jezusa?

13 Jezusovo svetlo, sijoče obličje nas spomni na Mojzesov obraz, ki je ves sijal, ko je Jehova govoril z njim na gori Sinaj. (2. Mojz. 34:29, 30) Spomni se tudi, da se je Jezusov ”obraz zableščal kakor sonce in njegova obleka je postala bela kakor luč”, ko se je pred 1900 leti preobrazil pred svojimi tremi apostoli. (Mat. 17:2, JP) Sedaj v videnjski predstavitvi Jezusa v Gospodovem dnevu, njegov obraz podobno izžareva sijaj nekoga, ki je bil v prisotnosti Jehove. (2. Kor. 3:18) Pravzaprav Janezovo videnje posreduje splošen vtis o odsevanju slave. Snežno beli lasje, ognjene oči, sijoče obličje, razbeljene noge — vse to je prava podoba tistega, ki sedaj prebiva v ”nepristopni svetlobi”. (1. Tim. 6:16) Prizor je tako živ, da ga kar vidimo! Kako je to delovalo na popolnoma prestrašenega Janeza? Apostol nam pove: ”Ko sem ga videl, sem padel pred noge njegove kakor mrtev.” (Raz. 1:17)

14. Kako bi moralo na nas vplivati branje Janezovega videnja o oslavljenem Jezusu?

14 Danes ta slikovit, nadroben opis Janezovega videnja navdaja Božje ljudstvo s srčnim cenjenjem. Do sedaj je minilo že več kot 70 let Gospodovega dneva, med katerim se videnje na presenetljiv način še naprej spolnjuje. Jezusovo kraljevsko vladanje je za nas živo, že zdaj uresničeno, in ni le upanje. Zato je za nas kot lojalne podložnike Kraljestva primerno, da z radovednostjo pričakujemo, kaj Janez še opisuje v svojem prvem videnju in ubogljivo prisluhnemo besedam oslavljenega Jezusa Kristusa.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 3 Za podrobno pojasnilo glej knjigo Kaj Sveto pismo v resnici uči?, strani 88–92 in 215–218, ki so jo izdale Jehovove priče.

^ odst. 6 V prvem stoletju je bilo v navadi, da so pismo, ki so ga v skupščino dobili od apostola, poslali v druge skupščine, da bi lahko nasvet vsem koristil. (Primerjaj Kol. 4:16.)

^ odst. 10 Notranje okrasje in oprema Salomonovega templja je bila narejena iz zlata ali pa je bila pozlačena, medtem ko so baker uporabili za opremo dvorišča. (1. Kr. 6:19-23, 28-35; 7:15, 16, 27, 30, 38-50; 8:64)

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 23]

Arheološki ostanki mest, kjer je bilo sedem skupščin, potrjujejo biblijsko poročilo. Tukaj so kristjani prvega stoletja prejeli Jezusova spodbudna sporočila, ki danes bodrijo svetovno skupščino 20. stoletja

PÊRGAMON

SMÍRNA

TIATÍRA

SÁRDE

ÉFEZ

FILADÉLFIJA

LAODIKÉJA