Poglavje 15

”Kdo je vreden, da odpre zvitek”

1. Kaj se sedaj dogaja v Janezovem videnju?

VELIČASTNO! STRAH ZBUJAJOČE! Takšno je vznemirljivo videnje o Jehovinem prestolu, ki ga obdajajo ognjene svetilke, kerubi, štiriindvajset starešin in stekleno morje. Toda Janez, kaj vidiš sedaj? Janez se je osredotočil na sámo središče tega nebeškega prizorišča in nam pripoveduje: ”In v desnici njega, ki je sedel na prestolu, sem videl zvitek, popisan znotraj in zunaj, trdno zapečaten s sedmimi pečati. Videl sem silnega angela, ki je z mogočnim glasom klical: ’Kdo je vreden, da odpre zvitek in razlomi pečate?’ Toda nihče v nebesih niti na zemlji niti pod zemljo ni mogel odpreti zvitka ali pogledati vanj. Silno sem jokal, ker se ni našel nihče, ki bi bil vreden, da odpre zvitek in pogleda vanj.” (Raz. 5:1-4, NS)

2, 3. a) Zakaj Janez komaj čaka, da bi se našlo koga, ki bi bil vreden odpreti zvitek, toda kakšni so izgledi za to? b) Kaj Božje maziljeno ljudstvo v našem času željno pričakuje?

² Ta zvitek drži sam Jehova, suvereni Gospod vsega stvarstva. Popisan je po obeh straneh, zato mora gotovo vsebovati  mnogo pomembnih sporočil. Zmeraj bolj smo radovedni. Kaj vsebuje ta zvitek? Spomnimo se, kako je Jehova povabil Janeza: ”Stopi sem gori, in pokažem ti, kaj se ima zgoditi potem.” (Raz. 4:1) Napeto pričakujemo, kaj bomo o tem izvedeli. Toda žal je zvitek trdno zaprt, zapečaten s sedmimi pečati!

³ Bo silni angel našel koga, ki bo vreden, da odpre zvitek? Po prevodu Kingdom Interlinear se zvitek nahaja ”na [Jehovini] desnici”. Iz tega sklepamo, da ga nudi v odprti dlani. Toda kot kaže, nihče v nebesih in na zemlji ni vreden, da ta zvitek sprejme in odpre. Niti pod zemljo, med zvestimi Božjimi služabniki, ki so umrli, ni nikogar, ki bi bil vreden te velike časti. Nič čudnega, da je Janez tako vznemirjen! Morda sploh ne bo izvedel ”stvari, ki se bodo zgodile”. Tudi v našem času je Božje maziljeno ljudstvo nestrpno čakalo, da Jehova s svojo lučjo in resnico pojasni Razodetje. S tem jih je seznanjal postopoma, ob času, ki je bil določen za spolnitev prerokbe, da bi tako vodil svoje ljudstvo po poti ’rešitve’. (Ps. 43:3, 5)

Tisti, ki je vreden

4. a) Kdo je vreden, da odpre zvitek in razlomi njegove pečate? b) Kako so nagrajeni in kakšne prednosti imajo danes Janezov razred in njegovi spremljevalci?

⁴ Nekdo pa lahko odpre ta zvitek! Janez pripoveduje: ”Eden izmed starešin pa mi je dejal: ’Ne joči. Glej! Zmagal je Lev iz Judovega rodu, Davidova korenina, in odprl bo zvitek in njegovih sedem pečatov.’” (Raz. 5:5, NS) Zato si, Janez, obriši solze! Janezov razred in njegovi zvesti spremljevalci so v današnjem času prav tako več desetletij vztrajali v težkih preizkušnjah in potrpežljivo čakali na razsvetlitev. Kakšno tolažilno nagrado imamo danes, ko razumemo to videnje in kolikšno prednost, ker sodelujemo pri njegovi spolnitvi in druge seznanjamo z njegovim sporočilom!

5. a) Katera prerokba je bila izrečena o Judi in kje so Judovi potomci vladali? b) Kdo je Šilo?

⁵ ”Lev iz Judovega rodu”! Janez pozna prerokbo, ki jo je za svojega četrtega sina, Juda, izrekel Jakob, prednik judovskega rodu: ”Levov mladič je Juda; od plena, sin moj, si prišel kvišku. Počivajoč leži kakor lev in kakor levinja, kdo se ga drzne zbuditi? Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vladarska palica izmed njegovih nog, dokler ne pride tisti, ki mu gre [Šilo], in njemu bodo narodi pokorni.” (1. Mojz. 49:9, 10, EI) Kraljevska linija Božjega ljudstva izvira od Juda. Od Davida naprej so bili vsi kralji, ki so vladali v Jeruzalemu, dokler Babilonci niso uničili tega  mesta, Judovi potomci. Nihče izmed njih pa ni bil Šilo, o katerem je prerokoval Jakob. Šilo pomeni ”tisti, ki mu gre [pravica]”. V preroškem smislu ta beseda kaže na Jezusa, kateremu sedaj Davidovo kraljestvo trajno pripada. (Ezek. 21:25-27; Luk. 1:32, 33; Raz. 19:16)

6. V kakšnem smislu je Jezus bil Jesejeva ”mladika” in ”Davidova korenina”?

⁶ Janez je takoj vedel, kdo je ”Davidova korenina”. Obljubljeni Mesija se preroško imenuje ”mladika . . . iz Jesejeve korenike [Jesej je bil oče kralja Davida], poganjek” in ”Jesejev korenski poganjek, [ki bo stal] kot prapor ljudstvom”. (Iz. 11:1, 10, EI) Jezus je bil Jesejeva mladika, ker se je rodil v kraljevski liniji kralja Davida, Jesejevega sina. Poleg tega pa je kot Jesejeva korenina poskrbel, da je Davidova dinastija znova pognala, oživel jo je in ji zagotovil večen obstoj. (2. Sam. 7:16)

7. Zakaj je Jezus bil vreden, da vzame zvitek iz roke sedečega na prestolu?

⁷ Predvsem pa je Jezus kot popoln človek neoporečno služil Jehovi in vzdržal v mučnih preskušnjah. Na Satanov izziv je dal celovit odgovor. (Preg. 27:11) Zato je lahko ponovil tisto, kar je dejal v noči pred svojo žrtveno smrtjo: ”Jaz sem svet premagal.” (Jan. 16:33) Zato je Jehova obujenemu Jezusu zaupal ”vso oblast . . . na nebu in na zemlji”. Izmed vseh Božjih služabnikov je samo on zmožen sprejeti zvitek in objaviti v njem vsebovano važno sporočilo. (Mat. 28:18)

8. a) Zaradi česa je bil Jezus, v zvezi s kraljestvom, vreden odpreti zvitek? b) Zakaj je bilo primerno, da je eden izmed štiriindvajsetih starešin Janezu odkril, kdo je vreden, da odpre zvitek?

⁸ Res je še najbolj prav, da ravno Jezus odpre ta zvitek. Leta 1914 je bil postavljen za kralja Božjega mesijanskega kraljestva, v tem zvitku pa veliko piše o kraljestvu in o tem, kaj bo s tem kraljestvom doseženo. Ko je bil Jezus na zemlji, je zvesto pričal o kraljestvu. (Jan. 18:36, 37) Svoje sledilce je učil moliti za prihod tega kraljestva. (Mat. 6:9, 10) Na začetku krščanske dobe je vpeljal oznanjevanje dobre vesti o kraljestvu in napovedal, da bo do največjega razmaha tega oznanjevanja prišlo v času konca. (Mat. 4:23; Mar. 13:10) Prav tako je primerno, da je eden od štiriindvajsetih starešin Janezu odkril, da bo Jezus odprl pečate. Zakaj? Zato, ker ti starešine sedijo na prestolih in nosijo krone, ker so sodediči s Kristusom v njegovem kraljestvu. (Rim. 8:17; Raz. 4:4)

’Jagnje, ki je bilo zaklano’

9. Koga je Janez namesto leva videl stati ”sredi med prestolom” in kako ga je opisal?

⁹ Janez je pogledal, da bi videl tega ”Leva iz Judovega rodu”. Toda kako osupljivo! Pojavi se povsem drugačen simboličen lik: ”Tedaj sem videl: na sredi med prestolom in štirimi živimi bitji ter starešinami je stalo Jagnje. Bilo je kakor zaklano, in imelo je sedem rogov in sedem oči: to pomeni sedem Božjih duhov, poslanih po vsej zemlji.” (Raz. 5:6, JP)

10. Kdo je ”jagnje”, ki ga je videl Janez in zakaj je ta izraz prikladen?

¹⁰ Jagnje je torej v samem središču, poleg prestola, znotraj krogov, ki so jih tvorila štiri živa bitja in štiriindvajset starešin! Janez to jagnje nedvomno takoj poveže z ’Levom iz Judovega rodu’ in z ”Davidovo korenino”. Zaveda se, da je pred dobrimi 60 leti Janez Krstnik judovskim opazovalcem predstavil Jezusa kot ”Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta”. (Jan 1:29) Ves čas, ki ga je preživel na zemlji, se Jezus — kakor brezmadežno jagnje — ni omadeževal s svetom, tako da je lahko ponudil svoje brezhibno življenje kot žrtev za človeštvo. (1. Kor. 5:7; Hebr. 7:26)

11. Zakaj ni neplemenito prikazovati oslavljenega Jezusa kot ’jagnje, ki je bilo kakor zaklano’?

¹¹ Ali ni nekako podcenjevalno ali neplemenito  oslavljenega Jezusa prikazovati kot ’jagnje, ki je bilo kakor zaklano’”? Sploh ne! Dejstvo, da je Jezus ostal zvest do smrti je bilo za Satana največji poraz in veliko zmagoslavje za Boga Jehovo. Takšno prikazovanje Jezusa nazorno opisuje njegovo zmago nad Satanovim svetom in nas spominja na globoko ljubezen, ki jo Jehova in Jezus čutita do človeštva. (Jan. 3:16; 15:13; primerjaj Kol. 2:15.) Tako se Jezusa poudarja kot obljubljeno Seme, ki ima še največjo pravico, da odpre zvitek. (1. Mojz. 3:15)

12. Kaj ponazarja sedem Jagnjetovih rogov?

¹² Zaradi česa še lahko cenimo to ”jagnje”? Jagnje ima sedem rogov. V Svetem pismu so rogovi pogosto simbol moči ali oblasti, številka sedem pa naznanja popolnost. (Primerjaj 1. Sam. 2:1, 10; Ps. 112:9; 148:14.) Jagnjetovih sedem rogov torej predstavlja vso oblast, ki jo je Jehova zaupal Jezusu. On je tisti, ki je postavljen ”nad vsako poglavarstvo in oblast in moč in gospostvo in nad vsako ime, ki se imenuje ne samo na tem svetu, ampak tudi v prihodnjem”. (Ef. 1:20-23, 1. Pet. 3:22) Jezus svojo moč, svojo vladarsko moč, še posebej kaže od 1914. leta sèm, ko ga je Jehova postavil za nebeškega kralja. (Ps. 2:6)

13. a) Kaj predstavlja sedem Jagnjetovih oči? b) Kaj namerava Jagnje storiti?

¹³ Razen tega pa je Jezus poln svetega duha, kar je prikazano z Jagnjetovimi sedmimi očmi, ki pomenijo ”sedem Božjih duhov”. Po Jezusu se polnost Jehovine dejavne sile izliva na njegove zemeljske služabnike. (Tit. 3:6) Očitno s pomočjo tega duha iz nebes vidi, kaj se dogaja tukaj na zemlji. Enako kot njegov Oče je tudi Jezus zelo razsoden. Nič mu ne more uiti. (Primerjaj Ps. 11:4; Zah. 4:10.) Jasno je, da je ta Sin, ki je ostal neoporečen in premagal svet, Lev iz Judovega rodu, Davidova korenina tisti, ki je ponudil svoje življenje za človeštvo, ki ima vso oblast, ki je poln svetega duha in ima popolno razsodnost od Boga Jehove — prav ta sin je še najbolj vreden, da prejme zvitek iz Jehovine roke. Ali je kaj okleval, preden je sprejel to nalogo v službi Jehovini vzvišeni organizaciji? Ne! ”Jagnje je stopilo naprej ter vzelo knjigo [zvitek, NS] iz desnice sedečega na prestolu.” (Raz. 5:7, JP) Kako odličen zgled voljnosti!

Hvalnice

14. a) Kako so štiri živa bitja in štiriindvajseteri starešine reagirali, ko je Jezus prejel zvitek? b) Kako podatki, ki jih je Janez dobil o štiriindvajsetih starešinah, potrjujejo njihovo identiteto in položaj?

¹⁴ Kako pa je to delovalo na druge, ki so stali pred Jehovinim prestolom? ”In ko je vzelo knjigo [zvitek, NS], je četvero živih bitij in štiriindvajset starešin padlo pred Jagnje. Vsak je imel harfo in zlate čaše, napolnjene z dišavami: te pomenijo molitve svetih.” (Raz. 5:8, JP) Enako kot štiri kerubom podobna živa stvarjenja pred Božjim prestolom, se je tudi štiriindvajset starešin priklonilo Jezusu in tako so priznali njegovo oblast. Toda samo starešine imajo harfe in čaše s kadilom. * In samo oni pojejo novo pesem. (Raz. 5:9) Tako predstavljajo 144000 članov svetega ”Božjega Izraela”, ki prav tako nosijo harfe in pojejo novo pesem. (Gal. 6:16; Kol. 1:12; Raz. 7:3-8; 14:1-4) Štiriindvajseteri starešine so tudi prikazani, kako opravljajo nebeško, duhovniško opravilo, ki so ga ponazarjali duhovniki v starem Izraelu, ki so Jehovi zažigali kadilo v templju — to opravilo pa se je na zemlji končalo, ko je Bog odstranil iz uporabe Mojzesov zakon in ga pribil na  Jezusov mučilni kol. (Kol. 2:14) Kaj sklepamo iz tega? To, da vidimo maziljene zmagovalce v njihovi končni nalogi ’duhovnikov Boga in Kristusa, ki bodo z njim vladali tisoč let’. (Raz. 20:6)

15. a) Kdo je v Izraelu edini smel stopiti v Najsvetejše templja? b) Zakaj je prižiganje kadila pred vstopom v Najsvetejše za duhovnika pomenilo življenje ali smrt?

¹⁵ V starem Izraelu je v Najsvetejše, pred Jehovino simbolično navzočnost, smel stopiti samo veliki duhovnik. Zanj je nošenje kadila pomenilo življenje ali smrt. Jehovin zakon je določal: ”In vzame naj [Aron] kadilnico polno žerjavice z oltarja, ki je pred Jehovo, in obe prgišči polni blagodišečega kadila, na drobno stolčenega, in nese to noter za zagrinjalo. In naj položi kadilo na ogenj pred Jehovo, da oblak iz kadila pokrije pokrov sprave, ki je vrhu pričevanja, da ne umrje.” (3. Mojz. 16:12, 13) Veliki duhovnik po pravilih ni smel vstopiti v Najsvetejše, če ni prižgal kadila.

16. a) Kdo v krščanski stvarnosti vstopa v simbolično Najsvetejše? b) Zakaj morajo maziljeni kristjani ’prižgati kadilo’?

¹⁶ V krščanski stvarnosti poleg simboličnega velikega duhovnika Jezusa Kristusa, tudi vseh 144000 podduhovnikov nazadnje stopi v simbolično Najsvetejše, v nebeško področje, kjer je prisoten Jehova. (Hebr. 10:19-23) Ti duhovniki, ki jih tukaj zastopa štiriindvajset starešin, ne morejo vstopiti v Najsvetejše, če ne ’prižgejo kadila’; to pomeni, da morajo ves čas k Jehovi usmerjati molitve in prošnje. (Hebr. 5:7; Jud. 20, 21; primerjaj Ps. 141:2.)

Nova pesem

17. a) Katero novo pesem poje štiriindvajset starešin? b) Kako se izraz ”nova pesem” običajno uporablja v Svetem pismu?

¹⁷ Potem se zasliši ubrana nova pesem. Jagnjetu so jo zapeli njegovi soduhovniki, štiriindvajseteri starešine: ”In peli so novo pesem: ’Vredno si, da vzameš knjigo in odtrgaš njene pečate, ker si bilo zaklano in si s svojo krvjo odkupilo Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, naroda in ljudstva.’” (Raz. 5:9, JP) Izraz ”nova pesem” se v Svetem pismu pojavlja nekajkrat, pomeni pa hvalo Jehovi za katero njegovih veličastnih rešitev. (Ps. 96:1; 98:1; 144:9) Pesem je nova zato, ker lahko pevec sedaj poje o Jehovinih novih čudovitih delih in izraža obnovljeno cenjenje njegovega slavnega imena.

18. Zaradi česa štiriindvajset starešin hvali Jezusa s svojo novo pesmijo?

¹⁸ Tukaj pa štiriindvajseteri starešine pojó novo pesem pred Jezusom in ne pred Jehovo. Toda v bistvu gre za isto stvar. Hvalijo namreč Jezusa za nove stvari, ki jih je kot Božji Sin storil v njihovo korist. S pomočjo svoje krvi je posredoval novo zavezo in s tem omogočil nastanek novega naroda, ki je Jehovina posebna lastnina. (Rim. 2:28, 29; 1. Kor. 11:25; Hebr. 7:18-25) Pripadniki tega novega duhovnega naroda so prišli iz mnogih narodov, toda Jezus jih je kot en narod združil v eno skupščino. (Iz. 26:2; 1. Pet. 2:9, 10)

19. a) Kakšnega blagoslova Izraelci niso dobili, ker so bili nezvesti? b) Kakšen blagoslov bo užival Jehovin novi narod?

¹⁹ Ko je Jehova v Mojzesovem času oblikoval Izraelce v narod, je z njimi sklenil zavezo in jim obljubil, da bodo zanj postali kraljestvo duhovnikov, če bodo le zvesti tej zavezi. (2. Mojz. 19:5, 6) Izraelci pa niso bili zvesti in zato niso dočakali uresničitve te obljube. Novi narod, oblikovan po zaslugi nove zaveze, posredovane po Jezusu, pa je ostal zvest. Pripadniki tega naroda bodo zato vladali nad zemljo kot kralji, služili pa bodo tudi kot duhovniki in pomagali dobrosrčnim ljudem, da se spravijo z Bogom. (Kol. 1:20) Ravno to je izraženo v novi pesmi: ”In naredilo si jih našemu Bogu za kraljestvo  in duhovnike in kot kralji bodo vladali nad zemljo.” (Raz. 5:10, NS) Kako radostni so morali biti štiriindvajseteri starešine, ko so oslavljenemu Jezusu peli to novo pesem hvalnico!

Nebeški zbor

20. Kakšno hvalnico Jagnjetu se sliši sedaj?

²⁰ Kako pa so se tej novi pesmi odzvali drugi iz ogromne nebeške množice Jehovine organizacije? Janez je ves navdušen zaslišal, kako ubrano, iz srca zapojejo: ”Videl sem in slišal glas mnogih angelov okrog prestola in živih stvarjenj in starešin. Njihovo število je bilo miriad miriade in tisočkrat tisoč in z močnim glasom so govorili: ’Jagnje, ki je bilo zaklano, je vredno prejeti oblast, bogastvo, modrost, moč, čast, slavo in blagoslov.’” (Raz. 5:11, 12, NS) Kako veličastna hvalnica!

21. Ali se s slavljenjem Jagnjeta podcenjuje Jehovina suverenost ali položaj? Pojasni.

²¹ Ali to pomeni, da je Jezus sedaj v nekem smislu nadomestil Boga Jehovo in da je celotno stvarstvo pričelo slaviti njega namesto njegovega Očeta? Sploh ne! Ta hvalnica je v skladu s tistim, kar je zapisal apostol Pavel: ”Zato ga je [Jezusa] tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta.” (Fil. 2:9-11) Jezus je tukaj povzdignjen zaradi svoje vloge pri urejanju glavnega spornega vprašanja pred vsem stvarstvom: opravičenja Jehovine pravnoveljavne suverenosti. In kolikšno slavo je to v resnici prineslo njegovemu Očetu!

Himna povzdignjenja

22. V kateri himni se združijo glasovi z zemlje?

²² V prizoru, ki ga opisuje Janez, nebeška množica ubrano hvali Jezusa in tako priznava njegovo zvestobo in nebeško oblast. Pri tem se jim pridružijo glasovi z zemeljskega področja, ki prav tako hvalijo Očeta in Sina. Kot lahko na zemlji sin prispeva k ugledu svojih staršev, tako tudi Jezusovo lojalno ravnanje odmeva med vsem stvarstvom ”v slavo Boga Očeta”. Janez potem poroča: ”In vsako stvar, ki je v nebesih in na zemlji in pod zemljo in na morju, in vse, kar je v njih, sem čul govoriti: ’Sedečemu na prestolu in Jagnjetu blagoslov in čast in slava in moč na vekov veke!’” (Raz. 5:13)

23, 24. a) Kaj odkriva, kdaj se bo himno zapelo v nebesih in kdaj na zemlji? b) Kako postaja himna z leti vse glasnejša?

²³ Od kdaj pa je že slišati to veličastno himno? Že od začetka Gospodovega dne. Potem ko je bil Satan z demoni vržen iz nebes, so se lahko ’vsa živa stvarjenja v nebesih’ zedinila v tej himni. Kot se vidi iz poročil, so pripadniki vedno večje množice na zemlji od 1919. leta sem združili svoje glasove v slavo Jehovi in njihovo število se je z nekaj tisoč povzpelo na več kot štiri milijone do začetka 1990-ih let. * Ko bo uničen Satanov zemeljski sistem, bo ”vsako stvarjenje . . . na zemlji” Jehovi in njegovemu Sinu pelo hvalnice. Ob času, ki ga je za to določil Jehova, se bo pričelo vstajenje neštetih milijonov mrtvih in takrat bo ”vsako starjenje . . . pod zemljo”, ki je v Božjem spominu, imelo priložnost, da se pridruži petju te himne.

²⁴ Že sedaj ’do koncev zemlje, morja in otokov’ milijoni ljudi pojejo novo pesem v Jehovini svetovni organizaciji. (Iz. 42:10; Ps. 150:1-6) Ta radostna hvalnica bo dosegla crescendo ob koncu milenija, ko bo človeštvo postalo popolno. Takrat bo uničena Stara kača, pragoljuf, Satan, in tako se bodo spolnile besede iz 1. Mojzesove knjige 3:15; ob zmagoslavnem  vrhuncu bodo vsa živa stvarjenja, človeška in duhovna, skupaj zapela: ”Sedečemu na prestolu in Jagnjetu blagoslovi in čast in slava in moč na vekov veke.” V vsem vesolju ne bo niti en glas pel drugače.

25. a) H kakšnemu ravnanju nas spodbuja branje Janezovega poročila o vesoljni himni? b) Kakšen odličen zgled nam ob koncu videnja nudijo štiri živa bitja in štiriindvajseteri starešine?

²⁵ Kako radosten čas bo to! Seveda vse to, kar Janez tukaj opisuje, preplavlja naše srce s srečo in nas spodbuja, da se pridružimo nebeškim množicam pri petju iskrenih hvalnic Bogu Jehovi in Jezusu Kristusu. Ali nismo bolj kot kdajkoli odločni, da vztrajamo v dobrih delih? Če da, tedaj lahko pričakujemo, da bomo z Jehovino pomočjo prisotni ob srečnem vrhuncu, ko se bomo s svojimi glasovi pridružili vesoljnemu hvalnemu zboru. Seveda so kerubom podobna štiri živa bitja in obujeni maziljeni kristjani popolnoma soglasni, saj se videnje končuje z naslednjimi besedami: ”Štiri živa bitja so govorila: ’Amen.’ Starešine pa so padli predenj in ga molili.” (Raz. 5:14, JP)

26. V kaj bi morali verovati in kaj namerava storiti Jagnje?

²⁶ Tudi ti, dragi bralec, veruj v žrtev Jagnjeta — ki je ’vredno’ — in tako bo blagoslovljeno tvoje ponižno prizadevanje pri čaščenju in služenju Jehovi — ”sedečemu na prestolu”. Naj ti danes pomaga Janezov razred, ki daje ”[duhovno] hrano ob pravem času”. (Luk. 12:42) Toda glej! Jagnje se pripravlja, da razlomi sedem pečatov. Kakšna vznemirljiva odkritja nas še čakajo?

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika čez celo 86. stran]