Poglavje 25

Oživljenje dveh prič

1. Kakšno opravilo naloži Janezu mogočni angel?

PREDEN drugo gorje končno mine, mogočni angel povabi Janeza, naj sodeluje pri nadaljnji preroški predstavitvi, ki je tokrat povezana s templjem. (Raz. 9:12; 10:1) Janez poroča tole: ”In dal mi je trst, podoben palici, ob tem pa mi je dejal: ’Vstani in izmeri tempelj Božjega svetišča in oltar in tiste, ki v njem opravljajo bogočastje.’” (Raz. 11:1, NS)

Tempeljsko svetišče

2. a) Katero tempeljsko svetišče se je ohranilo do danes? b) Kdo je veliki duhovnik v tempeljskem svetišču in kaj je Najsvetejše?

² Tukaj omenjeni tempelj ne more biti kateri od jeruzalemskih templjev, saj so poslednjega Rimljani razrušili 70. leta našega štetja. Vendar je apostol Pavel prikazal, da se je že pred tem razrušenjem pojavilo drugačno tempeljsko svetišče, ki se je ohranilo do današnjih dni. To je bil veliki duhovni tempelj, ki je pomenil spolnitev preroške podobe shodnega šotora in pozneje templjev, ki so bili zgrajeni v Jeruzalemu. To je ’pravi šotor, ki ga je postavil Jehova in ne človek’, in v katerem je veliki duhovnik Jezus, ki ga Pavel opisuje, kakor da bi že ”sédel na desno prestola veličastva v nebesih”. Najsvetejše je prostor v nebesih, kjer se nahaja sam Jehova. (Hebr. 8:1, 2, EI; 9:11, 24)

3. Kaj so pri shodnem šotoru ponazarjali: a) zavesa, ki je ločevala Najsvetejše od Svetega? b) živalske žrtve? c) žrtveni oltar?

³ Apostol Pavel pojasnjuje, da zavesa šotora, ki je ločevala Najsvetejše od Svetega, ponazarja Jezusovo meso. Ko je Jezus žrtvoval svoje življenje, se je ta zavesa pretrgala na dvoje in tako je bilo prikazano, da Jezusovo meso ni več prepreka za to, da se pojavi v navzočnosti Jehove v nebesih. Ob določenem času so njegovi maziljeni podduhovniki, ki so ostali zvesti do smrti, na osnovi Jezusove žrtve prav tako prišli v nebesa. (Mat. 27:50, 51; Hebr. 9:3; 10:19, 20) Pavel tudi poudarja, da je nenehno žrtvovanje živali pri shodnem šotoru kazalo na to, da bo Jezus enkrat samkrat žrtvoval svoje popolno človeško življenje. Žrtveni oltar na dvorišču je predstavljal Jehovino pripravo, ki je bila v skladu z njegovo voljo, da bi sprejel Jezusovo žrtev za ”mnoge” — za maziljence, pozneje pa še za druge ovce — ki ”ga iskreno iščejo, da bi se rešili”. (Hebr. 9:28; NS; 10:9, 10; Jan. 10:16)

4. Kaj je simboliziralo: a) Sveto? b) notranje dvorišče?

⁴ Iz te od Boga navdihnjene informacije lahko sklepamo, da prostor v shodnem šotoru, ki se imenuje Sveto, ponazarja sveto stanje, ki ga je najprej užival Jezus in nato še maziljeni člani kraljevskega duhovništva stoštiriinštirideset tisočev, ko so še na zemlji, preden stopijo skozi ”zaveso”. (Hebr. 6:19, 20; 1. Pet. 2:9) To dobro ponazarja, da so posvojeni za Božje duhovne sinove, enako kot je Bog Jezusa po krstu v Jordanu 29. leta našega štetja priznal za svojega Sina. (Luk. 3:22; Rim. 8:15) Kaj pa je z notranjim dvoriščem, edinim delom shodnega šotora, ki so ga lahko videli neduhovniški Izraelci, in na katerem so opravljali žrtvovanje? To  ponazarja popolni položaj človeka Jezusa, ki mu je omogočal, da ponudi svoje življenje za človeštvo. Ponazarja pa tudi pravičen položaj svetih, ki jim je bil pripisan na osnovi Jezusove žrtve in ga njegovi maziljeni sledilci uživajo dokler so na zemlji. * (Rim. 1:7; 5:1)

Merjenje tempeljskega svetišča

5. Kaj je v prerokbah Hebrejskih spisov pomenilo: a) merjenje Jeruzalema? b) merjenje Ezekijelovega vizijskega templja?

⁵ Janezu je bilo rečeno, naj ”izmeri tempelj Božjega svetišča in oltar in tiste, ki v njem opravljajo bogočastje”. (NS) Kaj to pomeni? V Hebrejskih spisih je takšno merjenje pomenilo zagotovilo, da bo na osnovi Jehovinih popolnih meril izvršena pravičnost, umiljena z usmiljenjem. V dneh brezbožnega kralja Manaseja je preroško merjenje Jeruzalema pričalo o tem, da je to mesto obsojeno na gotovo uničenje. (2. Kr. 21:13; Žal. 2:8) Toda ko je pozneje Jeremija videl, da je bilo mesto zmerjeno, je bilo s tem potrjeno, da bo ponovno zgrajeno. (Jer. 31:39; glej tudi Zah. 2:2-8.) Podobno je tudi obširno in podrobno merjenje vizijskega templja, ki ga je opazoval Ezekijel, vsem judovskim izgnancem v Babilonu zagotavljalo, da bo v njihovi domovini obnovljeno pravo čaščenje. Služilo pa je tudi kot opomin, da se mora sedaj Izrael zaradi svojih napak umeriti po Jehovinih svetih merilih. (Ezek. 40:3, 4; 43:10)

6. Znamenje česa je naročilo, naj Janez izmeri tempeljsko svetišče in duhovnike, ki v njem častijo Boga? Pojasni.

⁶ Ko je bilo torej Janezu zapovedano, naj izmeri tempeljsko svetišče in duhovnike, ki so v njem častili Boga, je bilo to znamenje, da nič ne more preprečiti spolnitev Jehovinih namenov v zvezi s tempeljsko pripravo in tistimi, ki so vanjo vključeni, hkrati pa je bilo to znamenje, da se ti nameni bližajo svojemu vrhuncu. Sedaj, ko se je vse podložilo pod noge Jehovinega mogočnega angela, je prišel čas, da je ”gora hiše Jehovine trdno postavljena na vrhu drugih gora”. (Iz. 2:2-4) Po stoletjih odpadništva tako imenovanega krščanstva, mora biti čisto čaščenje Jehove povišano. To je tudi čas za tiste zveste Jezusove brate, ki so pomrli, da so obujeni v ”Najsvetejše”. (Dan. 9:24; 1. Tes. 4:14-16; Raz. 6:11; 14:4) Poslednji zapečateni ”služabniki našega Boga” na zemlji se morajo umeriti po božanskih merilih, da bi kot duhovno rojeni Božji sinovi prišli v poštev za trajno mesto v tempeljski ureditvi. Janezov razred se danes povsem zaveda teh svetih meril in odločen je, da se umeri po njih. (Raz. 7:1-3; Mat. 13:41, 42; Ef. 1:13, 14; primerjaj Rim. 11:20.)

Teptanje dvorišča

7. a) Zakaj je Janezu rečeno, naj dvorišča ne izmeri? b) Kdaj je bilo sveto mesto teptano 42 mesecev? c) Kako to, da duhovščina tako imenovanega krščanstva 42 mesecev ni zastopala Jehovinih pravičnih meril?

⁷ Zakaj Janez ni smel izmeriti dvorišča? Takole nam pojasni: ”Dvorišče pa, ki je zunaj svetišča, izpusti in ga ne meri. Bilo je namreč prepuščeno poganom, ki bodo dvainštirideset mesecev teptali sveto mesto.” (Raz. 11:2, JP) Omenili smo, da notranje dvorišče ponazarja pravičen položaj duhovno rojenih kristjanov na zemlji. Kot bomo videli, gre tukaj za dobesednih 42 mesecev, ki so trajali od oktobra 1914. do 1918. leta, ko so bili vsi, ki so se izdajali za kristjane, resno preizkušeni. Ali so v teh letih vojne podpirali Jehovina pravična merila? Večina ni ravnala tako. Duhovščina krščanstva je v celoti postavila nacionalizem pred pokornost Božjim zakonom. Na obeh straneh v vojni, ki se je bila večinoma v tako imenovanem krščanstvu, so duhovniki pridigali mladim ljudem v  strelskih jarkih. Milijoni so bili umorjeni. 1918. leta, ko se je začela sodba pri Božji hiši, so se tudi ZDA vključile v krvavi obračun in duhovščina vsega tako imenovanega krščanstva si je naprtila krivdo za prelito kri, ki še vedno kliče po Božjem maščevanju. (1. Pet. 4:17) Njihovo izobčenje je trajno, nepreklicno. (Iz. 59:1-3, 7, 8; Jer. 19:3, 4)

8. Kaj so med prvo svetovno vojno mnogi Raziskovalci Biblije spoznali, toda česa še niso povsem razumeli?

⁸ Kaj pa je bilo z malo skupino Raziskovalcev Biblije? Ali bodo zmerjeni takoj 1914. leta po tem, kako se držijo Božjih meril? Ne. Tudi oni morajo biti preizkušeni kakor tisti, ki se v tako imenovanem krščanstvu izdajajo za kristjane. Bili so ’izpuščeni, dani narodom’, da bi bili resno preizkušeni in preganjani. Mnogi med njimi so spoznali, da ne smejo ubiti bližnjega, pa vendar takrat še niso povsem razumeli krščanske nevtralnosti. (Mih. 4:3; Jan. 17:14, 16; 1. Jan. 3:15) Zaradi pritiska od strani narodov, so nekateri naredili kompromis.

9. Kaj je sveto mesto, ki ga pod svojimi nogami teptajo narodi in kdo na zemlji zastopa to mesto?

⁹ Kako pa je bilo sveto mesto teptano pod nogami teh narodov? Seveda se to ne nanaša na Jeruzalem, ki je bil razrušen 25 let pred pisanjem knjige Razodetje. To sveto mesto je Novi Jeruzalem, ki je pozneje opisano v Razodetju in ga sedaj na zemlji zastopajo maziljeni kristjani v notranjem dvorišču templja. Sčasoma bodo tudi ti postali del svetega mesta. Ko jih teptajo, je to tako, kot da teptajo samo mesto. (Raz. 21:2, 9-21)

 Dve priči

10. Kaj naj bi Jehovine zveste priče delali, medtem ko jih teptajo?

¹⁰ Ti lojalni posamezniki so ostali Jehovine zveste priče tudi takrat, ko so jih teptali. Zato v prerokbi naprej piše: ”Toda dvema svojima pričama bom naročil, naj prerokujeta tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni v raševino. To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Gospodarjem zemlje.” (Raz. 11:3, 4, JP)

11. Kaj je za zveste maziljene kristjane pomenilo, da prerokujejo ”v raševini”?

¹¹ Ti zvesti maziljeni kristjani morajo imeti lastnost, ki se imenuje vztrajnost, kajti prerokovati morajo ”v raševini”. Kaj to pomeni? V svetopisemskih časih je raševina pogosto ponazarjala žalovanje. Kadar je nekdo nosil raševino, je s tem dal vedeti, da je zelo žalosten ali potrt. (1. Mojz. 37:34; Job. 16:15, 16; Ezek. 27:31) Raševina je bila povezana z žalostnim sporočilom obsodbe ali žalovanja, ki so ga morali objaviti Božji preroki. (Iz. 3:8, 24-26; Jer. 48:37; 49:3) Nositi raševino je lahko pomenilo ponižnost ali kesanje zaradi Božjega opomina. (Jon. 3:5) Raševina, ki sta jo nosili dve priči očitno naznanja njuno ponižno vztrajnost pri objavljanju Jehovinih sodb. Bili sta priči, ki sta naznanjali dan njegovega maščevanja, ki je tudi med narodi povzročil žalovanje. (5. Mojz. 32:41-43)

12. Zakaj gre pri teptanju svetega mesta očitno za dobesedno časovno razdobje?

¹² Janezov razred je to sporočilo moral oznanjati za vnaprej določen čas: 1260 dni ali 42 mesecev, torej toliko časa, kolikor bo teptano sveto mesto. Izgleda, da je šlo za dobesedno razdobje, saj se o njem govori na dva različna načina, najprej v mesecih, nato pa še v dnevih. Poleg tega je bilo na začetku Gospodovega dne označeno razdobje treh let in pol, ko so težke preizkušnje Božjega naroda ustrezale tukaj prerokovanim dogodkom. To razdobje je trajalo od izbruha prve svetovne vojne 1914. leta do začetka 1918. leta. (Raz. 1:10) Oznjanjali so ”raševinasto” sporočilo o Jehovini sodbi zoper tako imenovano krščanstvo in ves svet.

13. a) Kaj nam pove dejstvo, da so maziljeni kristjani ponazorjeni z dvema pričama? b) Na katero Zaharijevo prerokbo nas spomni Janezovo opisovanje dveh prič kot ’dveh oljk in dveh svečnikov’?

¹³ Dejstvo, da so bili ponazorjeni z dvema pričama, nam potrjuje, da je bilo njihovo sporočilo točno in dobro utemeljeno. (Primerjaj 5. Mojz. 17:6; Jan. 8:17, 18.) Janez ju imenuje ’dve oljki in dva svečnika’ in pravi, da ”stojita pred Gospodarjem zemlje”. To očitno meri na prerokbo, ko je Zaharija videl svečnik s sedmimi kraki in dve oljki. Za oljki je bilo rečeno, da ponazarjata ”dva maziljenca”, to je, namestnika Zerubabela in velikega duhovnika Jozueta, ki ”stojita pri Gospodarju vse zemlje”. (Zah. 4:1-3, 14)

14. a) Kaj je naznanjalo Zaharijevo videnje o dveh oljkah? b) Kaj so maziljeni kristjani doživljali med prvo svetovno vojno?

¹⁴ Zaharija je živel v času obnove in njegovo videnje o dveh oljkah je pomenilo, da bosta Zerubabel in Jozua blagoslovljena z Jehovinim duhom, da bi okrepila ljudi za delo. Videnje o svečniku je Zaharija opomnilo, naj ne ”zaničuje dan malih začetkov”, ker Jehovini nameni ne bodo izvršeni ”’ne z vojsko ne z močjo, ampak po mojem duhu,’ pravi Jehova nad vojskami”. (Zah. 4:6, 10; 8:9) Majhna skupina kristjanov je vztrajno nosila luč resnice človeštvu med prvo svetovno vojno, kar je bilo podobno obnovitvenim delom. Tudi oni bi morali biti izvor spodbud in ker jih je bilo malo, so se morali naučiti zanašati na Jehovino moč in ne zaničevati dneva malih začetkov.

15. a) Na kaj nas spomni dejstvo, da so maziljeni kristjani opisani kot dve priči? Pojasni. b) Kakšna znamenja sta priči pooblaščeni delati?

¹⁵ Dejstvo, da so opisani kot dve priči, nas spomni tudi na preobrazbo. V tej viziji so trije apostoli videli Jezusa v kraljevski slavi,  ob njem pa so videli tudi Mojzesa in Elija. To je ponazarjalo, kako je Jezus 1914. leta sedel na svoj slavni prestol, da bi opravil delo, ki sta ga ponazarjala ta dva preroka. (Mat. 17:1-3; 25:31) Zato je sedaj povsem prikladno videti dve priči, ki delata znamenja, ki nas spominjajo na to, kar sta delala Mojzes in Elija. Janez je o njima na primer rekel: ”Če bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, bo iz njunih ust bruhnil ogenj in požrl njune sovražnike. Tako bo moral umreti, kdorkoli bi jima hotel storiti kaj žalega. Ta dva imata oblast, da zapreta nebo, da v dneh njunega prerokovanja ne bo deževalo.” (Raz. 11:5, 6a, JP)

16. a) Kako nas znamenje, povezano z ognjem, spomni na čas, ko so v Izraelu oporekali Mojzesovi oblasti? b) Kako je duhovščina tako imenovanega krščanstva oporekala Raziskovalcem Biblije in jim med prvo svetovno vojno povzročala težave in kako so ti vrnili udarec?

¹⁶ To nas spomni na čas, ko so Izraelci dvomili v Mojzesovo oblast. Ta prerok je izrekel ognjene besede sodbe in Jehova je uničil upornike: 250 jih je uničil pravi ogenj iz nebes. (4. Mojz. 16:1-7, 28-35) Prav tako so voditelji tako imenovanega krščanstva oporekali Raziskovalcem Biblije in jim očitali, da niso dokončali teoloških visokih šol. Toda Božje priče so kot verski služabniki imeli višja priporočila: krotke ljudi namreč, ki so prisluhnili njihovemu svetopisemskemu sporočilu. (2. Kor. 3:2, 3) Leta 1917 so Raziskovalci Biblije izdali knjigo The Finished Mistery (Dopolnjena skrivnost), ki je vsebovala vplivne komentarje o Razodetju in Ezekijelovi knjigi. Po tem so oddali 10000000 primerkov štiristranskega letaka The Bible Students Monthly (Mesečnik Raziskovalcev Biblije) z naslovnim člankom ”Padec Babilona — zakaj mora tako imenovano krščanstvo sedaj trpeti — končni izid”. V ZDA je vznemirjena duhovščina izrabila vojno histerijo, da bi dosegla zaplembo knjige. V drugih državah je bila knjiga cenzurirana. Kljub temu pa so Božji služabniki vrnili udarec z ognjenimi izdajami štiristranskih letakov z naslovom Kingdom News (Kraljestvene novice). Gospodov  dan je tekel in razne druge izdaje so pojasnile duhovno mrtvilo tako imenovanega krščanstva. (Primerjaj Jer. 5:14.)

17. a) Kateri dogodki Elijevega časa so povezani s sušo in ognjem? b) Kako je iz ust dveh prič izhajal ogenj in za kakšno sušo je šlo?

¹⁷ Kaj pa Elija? V času izraelskih kraljev je ta prerok naznanil sušo kot izraz Jehovinega nezadovoljstva nad Izraelci, ki so oboževali Baala. Trajala je tri leta in pol. (1. Kr. 17:1; 18:41-45; Luk. 4:25; Jak. 5:17) Ko je pozneje nezvesti kralj Ahazija poslal vojake, ki naj bi Elija prisilili, da pride k njemu na dvor, je prerok priklical ogenj z neba, ki je pogoltnil vojake. Šele ko je vojaški poveljnik pokazal primerno spoštovanje do njegovega preroškega položaja, se je Elija strinjal, da pojde z njim h kralju. (2. Kr. 1:5-16) Podobno je v času med 1914. in 1918. letom maziljeni preostanek pogumno opozarjal na sušo v tako imenovanem krščanstvu in svaril pred ognjeno sodbo v ’velikem in strašnem Jehovinem dnevu’. (Mal. 4:1, 5; Amos 8:11)

18. a) Kakšna oblast je dana pričama in kako je bilo to podobno Mojzesovemu primeru? b) Kako sta priči razgalili tako imenovano krščanstvo?

¹⁸ Janez nadaljuje pripoved o dveh pričah: ”Prav tako imata oblast nad vodami, da jih spremenita v kri, in nad zemljo, da jo udarita z vsakršno šibo, kolikorkrat hočeta.” (Raz. 11:6b, JP) Jehova je uporabil Mojzesa, ki je z nadlogami udaril Egipt, med drugim je tudi vodo spremenil v kri, da bi faraona navedel  k izpustitvi Izraelcev. Stoletja pozneje so se filistejski sovražniki še vedno dobro spominjali Jehovinih dejanj zoper Egipt in so vpili: ”Gorje nam! Kdo nas bo rešil iz roke tega mogočnega Boga? To je Bog, ki je udaril Egipt z vsakršnimi nadlogami v puščavi.” (1. Sam. 4:8, EI; Ps. 105:29) Mojzes je ponazarjal Jezusa, ki je bil pooblaščen, da verskim voditeljem svojih dni objavi Božje sodbe. (Mat. 23:13; 28:18; Ap. d. 3:22) In med prvo svetovno vojno so Kristusovi bratje — dve priči — razgalili smrtonosno kakovost ”voda”, s katerimi je tako imenovano krščanstvo napajalo svoje črede.

Dve priči sta umorjeni

19. Kaj se po poročilu iz Razodetja zgodi, ko priči dokončata svoje pričevanje?

¹⁹ Ta nadloga je bila tako ostra, da je tako imenovano krščanstvo po tem, ko sta dve priči prerokovali 42 mesecev, izkoristilo svoj posvetni vpliv in ju ’umorilo’. Janez piše: ”In ko dokončata svoje pričevanje, bo divja zver, ki izhaja iz brezna, začela z njima vojno, ju premagala in umorila. Njuni trupli bosta na široki cesti velikega mesta, ki se v duhovnem smislu imenuje Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njun Gospod pribit na kol. In ljudje izmed ljudstev, rodov, jezikov in narodov bodo gledali njuni trupli tri dni in pol in ne bodo dovolili, da bi njuni trupli ležali v grobnici. In živeči na zemlji se radujejo nad njima in uživajo, in drug drugemu bodo pošiljali darila, ker sta ta dva preroka mučila tiste, ki so živeli na zemlji.” (Raz. 11:7-10, NS)

20. Kaj je ”divja zver, ki izhaja iz brezna”?

²⁰ To je prvo izmed 37 mest v Razodetju, kjer se omenja divja zver. Pozneje bomo podrobno pogledali to in druge zveri. Dovolj je, če sedajle povemo, da je ”divja zver, ki izhaja iz brezna” Satanova tvorba, živa politična stvarnost. * (Primerjaj Raz. 13:1; Dan. 7:2, 3, 17.)

21. a) Kako so verski sovražniki dveh prič izkoristili vojne razmere? b) Kaj pomeni dejstvo, da trupli dveh prič nista bili pokopani? c) Kako bi morali gledati na razdobje treh dni in pol? (Glej opombo.)

²¹ Od 1914. do 1918. leta so narodi bili zaposleni s prvo svetovno vojno. Narodnostni ponos je bil zelo razvnet in spomladi 1918. leta so verski sovražniki dveh prič izkoristili to situacijo. Vplivali so na državni pravni aparat, tako da so uslužbenci Watch Tower Bible and Tract Society bili zaprti na  osnovi lažnih obtožb o uporu. Zvesti sodelavci so bili osupli. Bilo je, kot da je delo oznanjevanja zamrlo. V svetopisemskih časih je pomenilo veliko žalitev, kadar nekoga niso pokopali v grobnico. (Ps. 79:1-3; 1. Kr. 13:21, 22) Zato je bila s tem, ko so pustili ti dve priči ležati, ne da bi ju pokopali, povezana velika sramota. V toplem palestinskem podnebju so trupla po dobesednih treh dnevih in pol res pričela zaudarjati. * (Primerjaj Jan. 11:39.) Ta podrobnost prerokbe torej poudarja sramoto, ki sta jo ti dve priči morali prenašati. Prej omenjenim zapornikom so celo onemogočili, da bi plačali kavcijo, ko so obravnavali njihove primere. Dovolj dolgo so bili na očeh javnosti, da so pričeli zaudarjati prebivalcem ”velikega mesta”. Toda kaj je bilo to ”veliko mesto”?

22. a) Kaj je veliko mesto? b) Kako so se sredstva javnega obveščanja pridružila duhovščini, ki se je veselila, ker je utišala dve priči? (Glej okvirček.)

²² Janez nam ponuja nekaj sledi. Pravi, da je bil Jezus tam pribit na kol. Zato takoj pomislimo na Jeruzalem. Toda pove tudi, da se veliko mesto imenuje Sodoma in Egipt. No, pravi Jeruzalem je bil zaradi nečistih običajev enkrat imenovan Sodoma. (Iz. 1:8-10; primerjaj Ezek. 16:49, 53-58.) In Egipt, prva svetovna sila, se včasih pojavlja kot slika stvarnosti današnjega sveta. (Iz. 19:1, 19; Joel 3:19) Zato to veliko mesto ponazarja omadeževani ”Jeruzalem”, ki trdi, da časti Boga, vendar je postal nečist in grešen kot Sodoma, pa tudi del te Satanove stvarnosti kot Egipt. Ponazarja tako imenovano krščanstvo, ki je sodobni dvojnik nezvestega Jeruzalema, organizacije, katere člani so imeli dobre razloge, da so se radovali, ko so utišali moteče oznanjevanje dveh prič.

 Ponovno obujeni!

23. a) Kaj se je s pričama zgodilo po treh dneh in pol in kako je to delovalo na njune sovražnike? b) Kdaj so se v sodobnem času spolnile besede iz Razodetja 11:11, 12 in Ezekijelova prerokba o oživljanju v dolini, polni suhih kosti?

²³ Tisk se je pridružil duhovščini pri sramotenju Božjega ljudstva in v nekem časopisu je pisalo: ”Dopolnila se je Dopolnjena skrivnost.” To je bilo zelo daleč od resnice! Dve priči nista ostali mrtvi. Takole beremo: ”Toda po treh dneh in pol je iz Boga šinil vanju dih življenja: postavila sta se na noge in navdala z grozo tiste, ki so ju gledali. Tedaj so iz nebes zaslišali mogočen glas, ki jima je rekel: ’Povzpnita se sem!’ In povzpela sta se v oblaku proti nebu in njuni sovražniki so ju videli.” (Raz. 11:11, 12, JP) Tako sta ti priči doživeli nekaj podobnega, kar se je zgodilo v dolini, polni suhih kosti, ki jo je v videnju obiskal Ezekijel. Jehova je dihnil v te suhe kosti in oživele so. Tako je prikazal prerojenje izraelskega naroda po 70-letnem babilonskem ujetništvu. (Ezek. 37:1-14) Ti dve prerokbi, Ezekijelova in tista iz Razodetja, sta se na presenetljiv način spolnili 1919. leta, ko je Jehova obnovil svoji ”mrtvi” priči v živahno življenje.

24. Kako je oživljenje dveh prič delovalo na verske preganjalce?

²⁴ Kakšen šok je to bil za preganjalce! Trupli prič sta nenadoma oživeli in postali znova dejavni. Takratna duhovščina je morala pogoltniti grenak zalogaj, še zlasti, ker so bili krščanski služabniki, ki so jih pod pretvezo spravili v zapor, spet na prostosti, pozneje pa so bili popolnoma oproščeni. Še večji šok pa so morali doživeti septembra 1919. leta, ko so Raziskovalci Biblije pripravili svoj kongres v Cedar Pointu, Ohio, ZDA. Tam je malo pred tem izpuščeni  predsednik Watch Tower Society, J. F. Rutherford, delegate kongresa navdušil s predavanjem ”Oznanjujte kraljestvo”, ki je temeljilo na Razodetju 15:2 in Izaijevi knjigi 52:7. Pripadniki Janezovega razreda so znova pričeli ”prerokovati”, oziroma javno oznanjevati. Postajali so vedno močnejši in so neustrašeno razgaljali hinavščino tako imenovanega krščanstva.

25. a) Kdaj je bilo pričama rečeno ”Povzpnita se sem” in kako je do tega prišlo? b) Kako šokantno je oživljenje dveh prič delovalo na veliko mesto?

²⁵ Tako imenovano krščanstvo je vedno znova skušalo ponoviti svoj uspeh iz 1918. leta. Zatekalo se je k hujskanju množic, k vrzelim v zakonih, zapiranju in celo usmrtitvam — vendar brez uspeha! Po 1919. letu je bilo duhovno področje dveh prič izven njihovega dosega. Tega leta jima je Jehova dejal: ”Pridita sem gor” in tako so odšli v nebesa, v vzvišeno duhovno stanje, kjer ju njihovi sovražniki lahko vidijo, ne morejo pa se jih dotakniti. Janez takole opisuje šokanten učinek, ki ga je njuno oživljenje imelo na veliko mesto: ”V tisti uri je nastal velik potres, deseti del mesta se je zrušil in v potresu je bilo ubitih sedem tisoč ljudi. Preživele pa je prevzela groza in so izkazali čast Bogu nebes.” (Raz. 11:13, JP) Na področju religije je resnično prišlo do velikih pretresov. Ko sta ti telesi oživljenih kristjanov krenili na delo, se je zdelo, kot da se je pod voditelji uveljavljenih cerkva odprla zemlja. Simboličnih 7000 oseb, desetina mesta, je bila tako močno prizadetih, da se o njih govori, kakor da so bili ubiti.

26. Kaj je ponazorjeno z izrazom ”desetina mesta” in ”sedem tisoč” iz Razodetja 11:13? Pojasni.

²⁶ Izraz ”desetina mesta” nas spomni, da je Izaija za stari Jeruzalem prerokoval, da bo desetina kot sveto seme preživela uničenje mesta. (Iz. 6:13) Podobno nas številka 7000 spomni na to, da je Jehova Eliju dejal, da se 7000 oseb ni poklonilo Baalu, medtem ko je Elija mislil, da je edini v Izraelu ostal zvest. (1. Kr. 19:14, 18) V prvem stoletju je apostol Pavel dejal, da teh 7000 predstavlja preostanek Judov, ki so se odzvali dobri vesti o Kristusu. (Rim. 11:1-5) Ti svetopisemski stavki nam pomagajo razumeti, da se z izrazoma ”sedem tisoč” in ”desetina mesta” v Razodetju 11:3 misli na tiste, ki so se odzvali oživljenim dvem pričam in so zapustili grešno veliko mesto. Kar se tiče tako imenovanega krščanstva, so umrli. Njihova imena so izbrisana iz spiska članstva tako imenovanega krščanstva. Kar se le-tega tiče, ne obstojajo več. *

27, 28. a) Kako so ’ostali slavili Boga nebes’? b) Kaj je duhovščina tako imenovanega krščanstva morala priznati?

²⁷ Toda kako so ’ostali [iz tako imenovanega krščanstva] slavili Boga nebes’? Gotovo ne tako, da so zapustili svojo odpadniško religijo in postali Božji služabniki. Namesto tega držijo besede iz razprave o izrazu ”slavili Boga nebes”, ki jih je Vincent zapisal v delu Word Studies in the New Testament (Raziskovanje besed Nove zaveze). Tam beremo: ”Izraz ne pomeni spreobrnitve niti kesanja niti zahvaljevanja, ampak priznavanje, kar je njegov običajni pomen v Svetem pismu. Primerjaj Jozu[etovo knjigo] vii. 19 (Sept[uaginta]). Janez[ov evangelij] ix. 24; [Apostolska] dela xii. 23; [Pismo] Rim[ljanom] iv. 20.” Na svojo žalost je tako imenovano krščanstvo moralo priznati, da je Bog Raziskovalcev Biblije storil veliko delo, ko je obnovil njihovo krščansko dejavnost.

²⁸ Verjetno je duhovščina to priznala zgolj v sebi ali sama sebi. Seveda pa nihče med njimi ni javno priznal Boga dveh prič. Toda Jehovina prerokba, posredovana po Janezu nam pomaga dojeti, kaj je bilo v njihovem srcu, in spoznati, da so 1919. leta doživeli ponižujoč šok. Po tem letu, ko je  ”sedem tisoč” oseb zapustilo tako imenovano krščanstvo kljub njegovim odločnim prizadevanjem, da obdrži svojo čredo, je duhovščina bila prisiljena priznati, da je Bog Janezovega razreda močnejši od njihovega boga. V letih, ki so sledila, so se tega zavedli še jasneje, ko so mnogi odšli iz njihove črede in privzeli besede, ki so jih ljudje izgovorili, ko je Elija slavil zmago nad častilci Baala na gori Karmel: ”Jehova je Bog! Jehova je Bog!” (1. Kr. 18:39)

29. Kaj bo po Janezovih besedah kmalu prišlo in kakšni pretresljivi dogodki še čakajo tako imenovano krščanstvo?

²⁹ Toda prisluhni! Janez nam pove: ”Drugo gorje je prešlo. Glej, kmalu pride tretje gorje.” (Raz. 11:14, JP) Če je tako imenovano krščanstvo že sedaj tako zelo pretresno, kaj bo šele storilo, ko bo najavljeno tretje gorje, ko bo na svojo trobento zatrobil sedmi angel in ko bo Božja sveta skrivnost končno dopolnjena? (Raz. 10:7)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 168]

Veselje iz Razodetja 11:10

V svoji knjigi Pridigarji priporočajo orožje (Preachers Present Arms), ki je bila objavljena 1933. leta, Ray H. Abrams omenja, kako ogorčeno je duhovščina nasprotovala knjigi The Finished Mistery, ki jo je izdala Družba Stražnega stolpa. Preiskuje prizadevanja duhovščine, da bi se rešila Raziskovalcev Biblije in njihovega ”kužnega prepričevanja”. To je pripeljalo do sodnega procesa, na katerem so J. F. Rutherforda in sedem sodelavcev obsodili na dolgo zaporno kazen. Dr. Abrams dodaja: ”Razčlenitev celotnega primera vodi do zaključka, da so od samega začetka za gibanjem, ki se je trudilo zatreti Russellite, stale cerkve in duhovniki. Februarja 1918. leta so v Kanadi duhovniki pričeli sistematično kampanjo proti njim in njihovem tisku, še zlasti proti knjigi Dopolnjena skrivnost. Po pisanju winnipeškega časopisa Tribune . . . so bili prepričani, da so pri prepovedi njihove knjige neposredno sodelovali ’predstavniki duhovščine’.”

Dr. Abrams nadaljuje: ”Ko je vest o dvajsetletni zaporni kazni dosegla izdajatelje verskega tiska, se je domala vsak časopis, majhen ali velik, veselil tega dogodka. Ni mi uspelo odkriti nobene besede naklonjenosti v nobenem ortodoksnem verskem časopisu. ’Nobenega dvoma ni’, je zaključil Upton Sinclair, da ’je do preganjanja . . . deloma prišlo tudi zato, ker so premagali mržnjo ”ortodoksnih” religioznih teles.’ Tisto, kar združeni napori cerkva niso uspeli doseči, je sedaj, kot kaže, uspela namesto njih storiti vlada.” Potem ko je navedel poniževalne komentarje iz številnih verskih publikacij, je pisec omenil spremembo v odločitvi prizivnega sodišča in pripomnil: ”Cerkve so to razsodbo pozdravile z molkom.”

[Slika na strani 163]

Janez meri duhovni tempelj — maziljeni duhovniki morajo ustrezati merilom

[Slike na strani 165]

Delo obnove, ki sta se ga lotila Zerubabel in Jozue, naznanja, da bo v Gospodovem dnevu skromnim začetkom sledil velik porast med Jehovinimi pričami. Tiskarne, kot tele na sliki v newyorškem Brooklynu, so morali zelo povečati, da bi zadostili vsem potrebam

[Slike na strani 166]

Ognjena sodna sporočila, ki sta jih objavljali priči, so bila ponazorjena s preroškim delom Mojzesa in Elija

[Slike na strani 169]

Podobno kakor suhe kosti iz 37. poglavja Ezekijelove knjige sta bili dve priči oživljeni za sodobno oznanjevanje