Poglavje 8

Prizadevati si za zmago

SMIRNA

1. a) Katera skupščina je nato dobila sporočilo od oslavljenega Jezusa? b) Na kaj je Jezus spomnil kristjane v tej skupščini, ko se je imenoval ”Prvi in Poslednji”?

DANES starodavni Efez leži v ruševinah. Toda kraj, kamor je Jezus poslal svoje drugo sporočilo, je še vedno živahno mesto. Kakšnih 50 kilometrov severno od ruševin Efeza leži turško mesto Izmir, kjer lahko še danes najdemo gorečo skupščino Jehovinih prič. V prvem stoletju je bila tukaj Smirna. Bodi sedaj pozoren na Jezusove naslednje besede: ”Angelu cerkve [skupščine, NS] v Smirni piši: To pravi Prvi in Poslednji, ki je bil mrtev in je oživel.” (Raz. 2:8) S temi besedami je Jezus kristjane v Smirni spomnil, da je bil prvi izmed neoporečnih, ki ga je Jehova neposredno obudil v nesmrtno duhovno življenje in da bo tudi zadnji, ki bo tako obujen. Vse ostale maziljene kristjane bo obudil Jezus. Zato je  Jezus zares zmožen svetovati svojim bratom, ki upajo, da bodo skupaj z njim živeli nesmrtno nebeško življenje.

2. Zakaj vse kristjane potolažijo besede tistega, ki je ”bil mrtev in je zopet oživel”?

² Jezus je pokazal, kako se da zdržati v preganjanju zaradi pravičnosti in zato je bil ustrezno nagrajen. Ker je ostal zvest do smrti in bil zato obujen od mrtvih, je s tem vsem kristjanom dal upanje. (Ap. d. 17:31) To, da je bil Jezus ”mrtev in je oživel”, dokazuje, da trpljenje zaradi resnice ni nikdar zaman. Jezusovo vstajenje je izvor močne spodbude za vse kristjane, posebno še takrat, kadar morajo trpeti zaradi svoje vere. Ali se ti nahajaš v takšni situaciji? Tedaj te lahko ohrabrijo tudi naslednje Jezusove besede, namenjene skupščini v Smirni:

3. a) Kakšno spodbudo je Jezus izrekel kristjanom v Smirni? b) Zakaj je Jezus za kristjane v Smirni dejal, da so ”bogati”, čeprav so bili siromašni?

³ ”Vem za stisko tvojo in uboštvo tvoje (bogat pa si!) in za preklinjanje njih, ki pravijo, da so Judje, a niso, ampak so zbornica Satanova.” (Raz. 2:9) Jezus teh svojih bratov v Smirni ni grajal, le prisrčno jih je pohvalil. Zaradi svoje vere so pretrpeli marsikatero stisko. V gmotnem pogledu so bili zaradi svoje zvestobe sicer revni. (Hebr. 10:34) Njihova glavna skrb pa so bile duhovne stvari in nabirali so si zaklade v nebesih, kot je svetoval Jezus. (Mat. 6:19, 20) Zato so za glavnega Pastirja ”bogati”. (Primerjaj Jak. 2:5.)

4. Kdo je kristjanom v Smirni največ nasprotoval in kako je Jezus gledal na te nasprotnike?

⁴ Jezus je še posebej opazil, da so imeli kristjani v Smirni precej opraviti z nasprotovanjem mesenih Judov. V prejšnjem času so mnogi pripadniki te vere odločno nasprotovali širjenju krščanstva. (Ap. d. 13:44, 45; 14:19) Samo nekaj desetletij po padcu Jeruzalema so Judje v Smirni odražali enakega satanskega duha. Nič čudnega ni, da jih je Jezus imel za ”Satanovo zbornico”! *

5. Kakšne preizkušnje so čakale kristjane v Smirni?

⁵ Jezus je kristjane v Smirni, ki so se srečevali s takšno mržnjo, takole potolažil: ”Nič se ne boj tega, kar ti bode trpeti. Glej, Hudič bo vrgel nekatere izmed vas v ječo, da boste izkušeni in imeli boste stisko deset dni. Bodi zvest do smrti in dam ti venec življenja.” (Raz 2:10) Jezus je tukaj (v grščini) trikrat uporabil množinsko obliko, kar pokaže, da te besede zadevajo celotno skupščino. Jezus ni mogel obljubiti, da bo preizkušenj za kristjane v Smirni kmalu konec. Nekatere bodo še naprej preganjali in jih bodo metali v ječo. Njihova stiska bo trajala ”deset dni”. Deset je število, ki ponazarja zemeljsko popolnost ali celovitost. Celo tiste duhovno bogate, neoporečne osebe, bo doletela temeljita preizkušnja, dokler bodo v mesu.

6. a) Zakaj se kristjani v Smirni ne bi smeli bati? b) Kako je Jezus zaključil svoje sporočilo skupščini v Smirni?

⁶ Kljub temu pa se kristjani v Smirni ne bi smeli bati ali sklepati kompromisov. Če bi ostali zvesti do konca, jim je pripravljena nagrada, ”venec življenja” — v njihovem primeru je to nesmrtno življenje v nebesih. (1. Kor. 9:25; 2. Tim. 4:6-8) Apostol Pavel je bil za to dragoceno nagrado pripravljen žrtvovati vse drugo, celo svoje zemeljsko življenje (Fil. 3:8) Očitno so bili zvesti kristjani v Smirni enakega mnenja. Jezus je svoje sporočilo zaključil z besedami: ”Kdor ima ušesa, naj prisluhne, kaj duh govori cerkvam [skupščinam, NS]. Kdor zmaga, ga druga smrt gotovo ne bo prizadela.” (Raz. 2:11, JP) Zmagovalcem pa je zagotovljeno  nesmrtno nebeško življenje, ki jim ga smrt ne more vzeti. (1. Kor. 15:53, 54)

’Desetdnevna stiska’

7, 8. Kako je bila podobno kot skupščina v Smirni, krščanska skupščina leta 1918 ’do skrajnosti preizkušena’?

⁷ Precej podobno kot kristjani v Smirni so tudi Janezov razred in njihovi spremljevalci bili in so še ’do skrajnosti preizkušani’. Njihova zvestoba med preizkušnjami jih bo zaznamovala za pripadnike Božjega ljudstva. (Mar. 13:9, 10) Kmalu po tistem, ko je prišel Gospodov dan, so Jezusove besede, namenjene kristjanom v Smirni, pomenile resnično tolažbo za majhno mednarodno skupino Jehovinega ljudstva. (Raz. 1:10) Ta je vse od leta 1879 iz Božje besede izkopavala duhovne zaklade in jih potem delila z drugimi. Toda med prvo svetovno vojno so se člani te skupine srečali z močno mržnjo in nasprotovanjem, deloma zaradi tega, ker niso popustili vojni histeriji, deloma pa zato, ker so neustrašeno razgaljali napake krščanstva. Preganjanje, ki jih je zadelo in h kateremu so hujskali nekateri krščanski voditelji, je doseglo vrhunec leta 1918 in lahko ga primerjamo s tem, kar je kristjanom v Smirni prizadejala tamkajšnja judovska občina.

⁸ Val preganjanj je v Združenih državah Amerike dosegel vrhunec, ko so 22. junija leta 1918 poslali v zapor novega predsednika Watch Tower Society, Josepha F. Rutherforda in njegovih sedem sodelavcev, ki so bili zvečine obsojeni na 20 let zapora. Devet  mesecev kasneje so jih na osnovi položene varščine izpustili. 14. maja 1919 je prizivno sodišče ponovno obravnavalo lažne obtožbe zoper njih; izkazalo se je, da je bilo med procesom storjenih 125 napak. Rimskokatoliški sodnik Manton, vitez reda svetega Gregorja Velikega, ki je leta 1918 odklonil varščino za te kristjane, je bil pozneje, leta 1939 obsojen na dve leti zapora in na globo 10000 ameriških dolarjev zaradi šestih obtožb, ki so ga bremenile prikrivanja in sprejemanja podkupnin.

9. Kako je v nacistični Nemčiji ravnal Hitler z Jehovinimi pričami in kako se je odzvala duhovščina?

⁹ Med nacistično vladavino v Nemčiji, je Hitler popolnoma prepovedal oznanjevanje Jehovinih prič. Več let so tisoče Jehovinih prič zapirali v kruta koncentracijska taborišča, kjer so mnogi umrli, mnoge mlade ljudi, ki se niso hoteli boriti v Hitlerjevi vojski pa so usmrtili. Iz besed katoliškega duhovnika, ki so bile 29. maja 1938 objavljene v časopisu Der Deutsche Weg, se vidi, da je duhovščina vse to podpirala. Med drugim je dejal: ”Na tem svetu je za zdaj ena sama država, kjer so tako imenovani . . . Raziskovalci Biblije [Jehovine priče] prepovedani. Ta država je Nemčija! . . . Ko je prišel na oblast Adolf Hitler in je nemška katoliška duhovščina ponovila svojo zahtevo, je Hitler dejal: ’Ti tako imenovani Resni raziskovalci Biblije [Jehovine priče] nam povzročajo težave; zame so to navadni šušmarji; ne bom trpel, da bi ameriški sodnik Rutherford na tak način blatil nemške katolike: razpuščam [Jehovine priče] v Nemčiji.’” Na to je duhovnik dodal: ”Bravo.”

10. a) Kako so preganjali Jehovine priče v Gospodovem dnevu? b) Kakšne so bile pogosto odločitve, ko so se kristjani na sodiščih borili za svobodo verovanja?

¹⁰ Medtem ko je Gospodov dan tekel dalje, pa se Kača in njeno seme nikakor nista prenehala boriti proti maziljenim kristjanom in njihovim spremljevalcem. Mnoge so zaprli in neusmiljeno preganjali. (Raz. 12:17) Ti sovražniki so še naprej ’snovali hudobnost pod pretvezo postave’, Jehovino ljudstvo pa je neomajno vztrajalo pri naslednjem: ”Boga kot vladarja moramo bolj poslušati kakor ljudi.” (Ps. 94:20; Ap. d. 5:29, NS) Leta 1954 je časopis Stražni stolp (v angleščini) poročal: ”V več kot sedemdesetih državah so v preteklih letih občasno izdali restriktivne odloke in so preganjali Jehovine priče.” Kjer se je bilo možno boriti za svobodo veroizpovedi, so se ti kristjani borili in v številnih državah so dosegli odmevne zmage. Samo na Vrhovnem sodišču Združenih držav Amerike so Jehovine priče dosegli 23 ugodnih sodb.

11. Katera Jezusova prerokba glede znamenja njegove prisotnosti se je v Gospodovem dnevu spolnila na Jehovinih pričah?

¹¹ Nobena druga skupina ni tako dosledno spoštovala Jezusovo zapoved, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega. (Luk. 20:25; Rim. 13:1, 7) Kljub temu pa nobena druga skupina ni imela toliko svojih članov zaprtih v toliko državah in pod tako različnimi vladavinami in to se nadaljuje tudi v sedanjem času: v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji. V Jezusovo pomembno prerokbo o znamenju njegove prisotnosti spadajo tudi tele besede: ”Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.” (Mat. 24:3, 9) To se je zagotovo spolnilo na Jehovinih krščanskih pričah v Gospodovem dnevu.

12. Kako je Janezov razred utrdil Božje ljudstvo, da bi lahko zdržalo preganjanje?

¹² Janezov razred je Božje ljudstvo hotel utrditi za preganjanja, zato jih je stalno spominjal na srž Jezusovih besed, namenjenih kristjanom v Smirni. Na primer: Ko se je pričelo nacistično preganjanje, je Stražni stolp v letu 1933 in 1934 objavil članke z naslovi: ”Ne boj se jih”, ki govori o besedah iz Evangelija po Mateju 10:26-33; ”Topilnik”, ki je temeljil na Danijelovi knjigi 3:17, 18 in  ”Levje žrelo” na osnovi Danijelove knjige 6:22, kot ključnim besedilom (vse v angleščini). V 1980-ih letih, ko so Božje ljudstvo neusmiljeno preganjali v več kot 40 državah, je Stražni stolp utrjeval Božje ljudstvo s članki, kot sta ”Srečni — čeprav preganjani” in ”Kristjani potrpežljivo prenašajo preganjanje”. *

13. Zakaj se krščanske Jehovine priče, enako kot kristjani v Smirni, ne boje preganjanj?

¹³ Krščanske Jehovine priče res prenašajo telesno preganjanje in druge preizkušnje simboličnih deset dni. Kakor kristjani v Smirni se ne bojijo; pa tudi sicer nikogar med nami ne bi smelo biti strah, ko se težave tukaj na zemlji povečujejo. Pripravljeni smo vztrajati v trpljenju in celo z veseljem ’prenesti, da nam pobirajo imetje’. (Hebr. 10:32-34) Če bomo preučevali Božjo besedo in bo ta postala naša last, bomo lahko trdno stali v veri. Prepričan bodi, da Jehova lahko varuje tebe in tvojo neoporečnost in to bo tudi storil. ”Vso svojo skrb zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.” (1. Pet. 5:6-11)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 39]

Kakšnih 50 let že zgodovinarji zbirajo pričevanja o neoporečnosti Jehovinih prič v Nemčiji med nacističnim režimom. V knjigi Mothers in Fatherland (Matere v domovini), ki jo je leta 1986 objavila zgodovinarka Claudia Koonz, piše: ”Ogromna večina Nemcev, ki ni izvirala iz nacizma je znala preživeti pod režimom, ki ga je prezirala. . . . Na drugi strani statističnega in ideološkega spektra je bilo 20000 Jehovinih prič, ki so, pravzaprav vsi do zadnjega, soglasno odklonili sleherno obliko poslušnosti nacistični državi. . . . To med sabo najbolj povezano skupino je držala pokonci njihova vera. Jehovine priče od samega začetka niso sodelovali z nobeno službo nacistične države. Tudi potem, ko je Gestapo uničil njihovo glavno predstavništvo leta 1933 in ko je bilo leta 1935 njihovo delovanje prepovedano, niso hoteli niti pozdravljati s ’Heil Hitler’. Približno polovica vseh Jehovinih prič (zvečine moških) je bila poslana v koncentracijska taborišča, tisoč jih je bilo usmrčenih, tisoč pa jih je umrlo med 1933 in 1945 letom. . . . Katoliki in protestanti so lahko slišali, kako jih je njihova duhovščina spodbujala, naj sodelujejo s Hitlerjem. Če so se upirali, so se upirali tako cerkvenim kot državnim naredbam.”