Sijaj Jehovinega nebeškega prestola
Poglavje 14
Sijaj Jehovinega nebeškega prestola
2. videnje — Razodetje 4:1—5:14
Tema: Strašni dogodki pred Božjim sodnim prestolom
Čas spolnitve: To videnje oriše dogodke, ki se dogajajo od leta 1914 do konca milenija in še dlje, ko bo vsako stvarjenje v nebesih in na zemlji slavilo Jehovo. (Raz. 5:13)
1. Zakaj bi se morali iskreno zanimati za videnje, ki nam ga posreduje Janez?
JANEZ bo z nami delil nadaljnja presunljiva videnja. Pod navdihnjenjem je še vedno v Gospodovem dnevu. Zato je tisto, kar opisuje, globokega pomena za nas, ki dejansko živimo v tem dnevu. S temi videnji je Jehova odstranil tančico z nevidnih nebeških stvarnosti in nam ponuja svoj pogled na sodbe, ki bodo izvršene na zemlji. Poleg tega nam ta odkritja pomagajo videti naš prostor v Jehovinem namenu, bodisi da imamo nebeško ali pa zemeljsko upanje. Torej bi se morali še naprej iskreno zanimati za Janezovo izjavo: ”Srečen je, kdor glasno bere, in tisti, ki slišijo besede te prerokbe in spolnjujejo to, kar je v njej zapisano.” (Raz. 1:3, NS)
2. Kaj je zatem doživel Janez?
2 To, kar je Janez zatem videl, daleč prekaša vse, kar lahko s svojo snemalno tehniko pričara čovek 20. stoletja! Takole piše: ”Potem sem videl, in glej: duri odprte na nebu, in prvi glas, ki sem ga slišal kakor glas trombe govoriti z menoj, je dejal: ’Stopi sem gori, in pokažem ti, kaj se ima zgoditi potem.’” (Raz. 4:1) Janezu se je v videnju razkril pogled na nevidna nebesa Jehovine navzočnosti, ki so povišana visoko nad dele vesolja, ki so jih raziskali astronavti in visoko nad galaksije snovnega vesolja. Kakor da bi stopil skozi odprta vrata, je Janez povabljen, da si napase oči ob presenetljivem razgledu. Videl je najvišja duhovna nebesa, v katerih na prestolu sedi sam Jehova. (Ps. 11:4; Iz. 66:1) Kakšna prednost!
3. Na kaj nas spomni ’trobenti sličen glas’ in kdo je nedvomno izvor tega?
3 Biblija ne pove, čigav je ta ”prvi glas”. Podobno kot močan Jezusov glas, ki ga je bilo slišati prej, ima zapovedovalen ton kot trobenta. (Raz. 1:10, 11) Spomni nas na prodoren zvok roga, ki je naznanjal Jehovino prisotnost na gori Sinaj. (2. Mojz. 19:18-20) Jehova je nedvomno najvišji vir pozivov. (Raz. 1:1) Odprl je vrata, da je Janez lahko v videnju vstopil v najsvetejši prostor vsega ogromnega območja Jehovine suverenosti.
Jehovina sijajna prisotnost
4. a) Kakšnega pomena je Janezovo videnje za maziljene kristjane? b) Kaj videnje pomeni tistim, ki se nadejajo, da bodo večno živeli na zemlji?
4 Kaj Janez vidi? Prisluhnimo, kako nam opisuje to veličastno doživetje: ”V hipu me je navdal duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedel nekdo.” (Raz. 4:2, JP) Božja delujoča moč je Janeza v duhovnem smislu v trenutku prestavila k Jehovinemu prestolu. Kako vznemirjen je moral biti Janez! Vnaprej je smel pogledati v tista nebesa, ki so bila zanj in za druge maziljene kristjane pripravljena kot ’neuničljiva, brezmadežna in nepokvarljiva dediščina’. (1. Pet. 1:3-5; Fil. 3:20) Tudi za tiste, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji, ima Janezovo videnje globok pomen. Pomaga jim dojeti slavo Jehovine prisotnosti in ustroj nebeške oblasti, ki jo Jehova uporablja za sojenje narodov in nato še za vladanje nad človeškimi življenji na zemlji. Jehova je resnično Bog vrhunske organiziranosti!
5. Kakšno stvarnost, ki je bila ponazorjena s pokrovom skrinje zaveze, vidi Janez?
5 Mnogo tega, kar je Janez opazil tukaj v nebesih, spominja na posamezne značilnosti shodnega šotora v puščavi. Ta je bil zgrajen kakšnih 1600 let prej kot izraelsko svetišče za pravo bogočastje. V Najsvetejšem tega shodnega šotora je bila skrinja zaveze in sam Jehova je govoril nad tem pokrovom, prevlečenim s čistim zlatom. (2. Moj. 25:17-22; Hebr. 9:5) Pokrov skrinje je torej ponazarjal Jehovin prestol. Janez je takrat videl stvarnost te simbolične predstavitve: sam suvereni Gospod Jehova v sijajni veličastnosti sedi na svojem vzvišenem nebeškem prestolu!
6. Na kaj nas glede Jehove spomni Janez in zakaj je to primerno?
6 Za razliko od drugih prerokov, ki so imeli videnja o Jehovinem prestolu, se Janez ni posvetil podrobnemu opisovanju Svetega, ki na tem prestolu sedi. (Ezek. 1:26, 27; Dan. 7:9, 10) Janez nam svoje vtise o tistem, ki sedi na prestolu, posreduje z naslednjimi besedami: ”Sedeči je videti podoben kamnu jaspidu in sardu, in mavrica okrog prestola je videti podobna smaragdu.” (Raz. 4:3) Kakšna neprimerljiva sijajnost! Janez je opazil pomirjajočo, blestečo lepoto, ki je bila podobna lepoti lesketajočih se, sijajnih žlahtnih kamnov. Kako lepo se to sklada z Jakobovim opisom Jehove; ta je namreč dejal, da je Jehova ”Oče nebesnih svetil”! (Jak. 1:17, NS) Kmalu potem, ko je napisal Razodetje, je Janez dejal: ”Bog je luč in teme v njem ni nobene.” (1. Jan. 1:5) Kako vzvišena, slavna osebnost je pravzaprav Jehova!
7. Kaj se lahko naučimo iz dejstva, da je okrog Jehovinega prestola mavrica?
7 Upoštevaj, da Janez vidi okrog prestola mavrico smaragdno zelene barve. Grška beseda, ki je tu prevedena z mavrica (iris), posreduje misel o povsem okrogli obliki. Mavrica se v Svetem pismu prvič omenja v zvezi z Noetovim časom. Ko so se umaknile vode potopa, je Jehova povzročil, da se je v oblaku pojavila mavrica in sam je pojasnil, kaj ta ponazarja: ”Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo. Tedaj se bom spomnil zaveze, ki je med menoj in vami in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, in ne bo več vode za potop, da bi pokončal vsa živa bitja.” (1. Mojz. 9:13, 15, EI) Na kaj naj nebeško videnje spomni Janeza? Mavrica, ki jo je videl, ga je najbrž spomnila na to, da mora biti z Jehovo v miroljubnem odnosu, v kakršnem je danes Janezov razred. Prav tako ga je spomnila na spokojnost in mir Jehovine prisotnosti, spokojnost, ki se bo razširila na vse poslušno človeštvo, ko bo nad skupnostjo novega sveta razpel svoj šotor. (Ps. 119:165; Fil. 4:7; Raz. 21:1-4)
Kdo so štiriindvajseteri starešine
8. Koga je Janez videl okoli prestola in koga le-ti predstavljajo?
8 Janez je vedel, da so bili za služenje v starem shodnem šotoru določeni duhovniki. Zato je bil verjetno presenečen, ko je ugledal in opisal tole: ”Okrog prestola [je] štiriindvajset prestolov, in na prestolih vidim štiriindvajsetero starešin sedečih, oblečenih v bela oblačila, in na njih glavah vence [krone, NS] zlate.” (Raz. 4:4) Namesto duhovnikov je tukaj torej teh 24 starešin, ki sedijo na prestolih in nosijo krone kot kralji. Kdo so ti starešine? To so maziljeni pripadniki krščanske skupščine, ki so bili obujeni od mrtvih in so zasedli nebeške položaje, ki jim jih je obljubil Jehova. Kako to vemo?
9, 10. Kako vemo, da štiriindvajseteri starešine predstavljajo maziljeno krščansko skupščino na njenem slavnem nebeškem položaju?
9 Predvsem po tem, da nosijo krone. Sveto pismo za maziljene kristjane pravi, da so dobili ’neminljivo krono’ in dosegli neskončno življenje — nesmrtnost. (1. Kor. 9:25; 15:53, 54) Ker pa ti 24 starešine sedijo na prestolih, krone v tej zvezi predstavljajo kraljevsko oblast. (Primerjaj Raz. 6:2; 14:14.) To govori v prid zaključku, da 24 starešine predstavljajo Jezusove sledilce na njihovih nebeških položajih, saj je Jezus z njimi sklenil zavezo, da bi sedeli na prestolih v njegovem kraljestvu. (Luk. 22:28-30) Samo Jezus in 24 starešine — še celo angelov ni zraven — so opisani, kako vladajo v nebesih v Jehovini prisotnosti.
10 To se sklada z obljubo, ki jo je Jezus dal skupščini v Laodikeji: ”Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol.” (Raz. 3:21, JP) Toda nebeška naloga 24 starešin ni povezana le z vladanjem. V uvodnih besedah knjige Razodetje je Janez dejal: ”Napravil [je] iz nas kraljestvo ter duhovnike za svojega Boga in Očeta.” (Raz. 1:5, 6, JP) Torej so hkrati kralji in duhovniki. ”Duhovniki bodo Božji in Kristusovi, in bodo z njim kraljevali tisoč let.” (Raz. 20:6)
11. Zakaj je primerno, da je število starešin 24 in kaj to število pomeni?
11 Janez je okrog prestola videl 24 starešin. Zato se pojavi vprašanje: Kaj pomeni številka 24? V mnogih ozirih so bili ti starešine ponazorjeni z zvestimi duhovniki starega Izraela. Apostol Peter je maziljenim kristjanom pisal: ”Vi pa ste ’rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, Bogu za last.’” (1. Pet. 2:9) Zanimivo je, da so bili izraelski duhovniki razdeljeni v 24 oddelkov. Vsak oddelek je določene tedne v letu služil pred Jehovo, tako da je sveta služba potekala neprekinjeno. (1. Let. 24:5-19) Zato so 24 starešine v Janezovem videnju o nebeških duhovnikih ustrezno opisani, saj ti duhovniki služijo Jehovi nenehno, brez prestanka. Ko se bo njihovo število popolnilo, bo nastalo 24 oddelkov in v vsakem bo 6000 zmagovalcev, kajti v Razodetju 14:1-4 je napovedano, da je 144000 (24x6000) ”odkupljenih izmed ljudi” in skupaj z Jagnjetom, Jezusom Kristusom, stojijo na nebeški gori Sion. Številka 12 pomeni organizacijo, ki jo uravnava Bog, zato številka 24 pomeni podvojitev ali okrepitev te priprave.
Bliski, glasovi in gromi
12. Kaj je Janez zatem videl in slišal in na kaj nas spomnijo ”bliski, glasovi in gromi”?
12 Kaj je Janez zatem videl in slišal? ”Iz prestola izhajajo bliski in glasovi in gromi.” (Raz. 4:5a) Te besede nas takoj spomnijo na še nekatere druge strašne dokaze Jehovine nebeške moči! Ko je Jehova na primer ”stopil” na goro Sinaj, je Mojzes poročal: ”Ko napoči jutro tretjega dne, nastane grmenje in bliskanje in temni oblaki na gori in silno močne trombe glas . . . In glas trombe je bil čedalje močnejši; Mojzes je govoril, in Bog mu je odgovarjal z glasom.” (2. Mojz. 19:16, 19)
13. Kaj je prikazano z bliski, ki izhajajo od Jehovinega prestola?
13 V Gospodovem dnevu Jehova razkazuje svojo moč in prisotnost na veličasten način. Vendar ne z dobesednimi bliski, kajti Janez je takrat gledal znamenja. Kaj potemtakem predstavljajo bliski? Bliski lahko svetijo, lahko pa koga tudi usmrtijo. Zato ti bliski, ki izhajajo od Jehovinega prestola, dobro ponazarjajo delčke osvetlitev, ki jih je Jehova stalno pošiljal svojemu ljudstvu, ponazarjajo pa tudi — in to je še pomembnejše — njegova ognjena sodna sporočila. (Primerjaj Ps. 18:14; 144:5, 6; Mat. 4:14-17; 24:27.)
14. Kako so se v našem času slišali glasovi?
14 Kaj pa glasovi? Ko se je Jehova spustil na goro Sinaj, je glas govoril z Mojzesom. (2. Mojz. 19:19) Glasovi iz nebes so v knjigi Razodetje mnogokrat izrekli zapovedi in objave. (Raz. 4:1; 10:4, 8; 11:12; 12:10; 14:13; 16:1, 17; 18:4; 19:5; 21:3) Tudi danes je Jehova svojemu narodu posredoval zapovedi in objave in tako osvetlil njihovo razumevanje biblijskih prerokb in načel. Prosvetljevalni nauki so bili pogosto razkriti na mednarodnih kongresih in takšne biblijske resnice so bile potem objavljene po celem svetu. Apostol Pavel je o zvestih oznanjevalcih dobre vesti rekel: ”Seveda, saj ’po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede.’” (Rim. 10:18)
15. Kakšni gromi so izhajali od prestola v tem delu Gospodovega dne?
15 Blisku običajno sledi grom. David je za ’Jehovin glas’ dejal, da zveni kot grom. (Ps. 29:3, 4) Ko se je Jehova boril za Davida proti njegovim sovražnikom, je bilo rečeno, da se je od njega zaslišal grom. (2. Sam. 22:14; Ps. 18:13) Elihu je Jobu dejal, da Jehovin glas zveni kakor grom in da ”velike dela reči, ki jih ne razumemo”. (Job. 37:4, 5) V našem delu Gospodovega dneva je Jehova ’zagrmel’ in tako opozoril na velika dela, ki jih bo storil zoper sovražnike. To simbolično grmenje odmeva po vsej zemlji. Srečen si lahko, če si posvetil pozornost tem grmečim objavam in če modro uporabljaš svoj jezik, da bi jih čim glasneje posredoval naprej! (Iz. 50:4, 5; 61:1, 2)
Ognjene bakle in stekleno morje
16. Kaj pomeni ”sedem bakel” oziroma svetilk?
16 Kaj je Janez videl zatem? Tole: ”Sedem bakel ognjenih gori pred prestolom, katere so sedmeri duhovi Božji. In pred prestolom je kakor morje stekleno, podobno kristalu.” (Raz. 4:5b, 6a) Janez nam sam pove, kaj pomeni teh sedem bakel ali svetilk — ’sedem Božjih duhov’. Številka sedem predstavlja Božjo popolnost, zato mora teh sedem bakel predstavljati popolnost razsvetlitvene moči svetega duha. Kako hvaležen je danes Janezov razred, ker je prejel to prosvetljenje, hkrati s tem pa tudi odgovornost, da ga prenese duhovno lačnim ljudem na zemlji! Kako radostni smo, ker vsako leto izide po 350 milijonov časopisov Stražni stolp, ki širijo to svetlobo v več kot sto jezikih! (Ps. 43:3)
17. Kaj predstavlja ”stekleno morje, podobno kristalu”?
17 Janez vidi tudi ”morje stekleno, podobno kristalu”. Kaj naj bi to ponazarjalo z ozirom na tiste, ki so povabljeni na Jehovin nebeški dvor? Pavel govori o tem, kako je Jezus posvetil skupščino, ”potem ko jo je očistil s kopeljo vode in besede”. (Ef. 5:26, JP) Jezus je pred svojo smrtjo dejal učencem: ”Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril.” (Jan. 15:3) Potemtakem mora to kristalu podobno stekleno morje predstavljati očiščevalno, zapisano Božjo besedo. S to Besedo morajo biti temeljito očiščeni vsi tisti, ki kot kraljevski duhovniki pridejo pred Jehovo.
Glej — ”štiri živa bitja”!
18. Kaj Janez vidi sredi pred prestolom in okrog njega?
18 Nato Janez opazi še eno posebnost. Takole je zapisal: ”Sredi pred prestolom in okrog njega so stala štiri živa bitja, spredaj in zadaj polna oči.” (Raz. 4:6b, JP)
19. Kaj ponazarjajo štiri živa bitja in kako to vemo?
19 Kaj ta bitja ali stvarjenja predstavljajo? Videnje, ki ga je imel drugi prerok, Ezekijel, nam pomaga najti odgovor. Ezekijel je videl Jehovo, ki je sedel na nebeškem vozu, spremljala pa so ga živa stvarjenja, podobna tistim, ki jih je opisal Janez. (Ezek. 1:5-11, 22-28) Pozneje je Ezekijel znova videl ta prestol na vozu, ki so ga spremljala živa bitja. Toda tokrat je živa bitja imenoval kerubi. (Ezek. 10:9-15) Štiri živa bitja, ki jih je videl Janez, najbrž predstavljajo mnoge Božje kerube — stvarjenja na visokem položaju v njegovi duhovni organizaciji. Janezu se ni zdelo nenavadno, ko je videl kerube tako blizu Jehove, saj sta se v starodavnem shodnem šotoru dva zlata keruba sklanjala nad pokrovom skrinje zaveze, ki je predstavljala Jehovin prestol. Sredi teh dveh kerubov je Jehovin glas izdajal zapovedi narodu. (2. Mojz. 25:22; Ps. 80:1)
20. V kakšnem smislu bi lahko rekli, da so štiri živa bitja ”sredi pred prestolom in okrog njega”?
20 Ta štiri živa bitja so ”sredi pred prestolom in okrog njega”. Kaj to točno pomeni? Lahko bi pomenilo, da so okrog prestola razvrščeni tako, da vsakdo stoji v sredini svoje strani. Zato so prevajalci Today’s English Version izvirni grški izraz razložili z drugimi besedami: ”Obkrožala so prestol, vsaka na svoji strani prestola.” Izraz bi lahko tudi pomenil, da štiri živa bitja zavzemajo osrednji položaj v nebesih, kjer se nahaja prestol. Morda ravno zato Jeruzalemska Biblija prevaja ta izraz takole: ”V središču, razvrščena okrog prestola.” Pomembno je to, da so kerubi v bližini Jehovinega prestola, kar lahko primerjamo s kerubi, ki jih je Ezekijel videl v vsakem kotu voza Jehovine organizacije. (Ezek. 1:15-22) Vse to pa soglaša z besedami iz Psalma 99:1: ”Jehova kraljuje, . . . sedeč na kerubih.”
21, 22. a) Kako Janez opiše štiri živa bitja? b) Kaj pomeni izgled vsakega od štirih živih bitij?
21 Janez nadaljuje: ”Prvo živo bitje je bilo podobno levu, drugo bitje je bilo podobno juncu, tretje bitje je imelo obličje kakor človek, četrto bitje pa je bilo podobno letečemu orlu.” (Raz. 4:7, JP) Zakaj so ta štiri živa bitja po videzu tako zelo različna? Ta različna živa bitja očitno poudarjajo določene Božje lastnosti. Najprej lev. Lev se v Svetem pismu uporablja kot simbol poguma, še posebej pri prizadevanju za pravico in pravičnostjo. (2. Sam. 17:10; Preg. 28:1) Tako lev dobro ponazarja Božjo lastnost: pogumno pravičnost. (5. Mojz. 32:4; Ps. 89:14) Drugo živo bitje predstavlja junec oziroma mladi bik. Na katero lastnost te spomni bik? Za Izraelce je bil bik dragocen zaradi svoje moči. (Preg. 14:4; glej tudi Job. 39:9-11.) Junec torej ponazarja moč, dinamično energijo, ki jo daje Jehova. (Ps. 62:11; Iz. 40:26)
22 Obličje tretjega živega bitja je podobno človekovemu. Gotovo predstavlja Bogu podobno ljubezen, saj je bil na zemlji samo človek ustvarjen po Božji podobi, z vzvišeno lastnostjo — ljubeznijo. (1. Mojz. 1:26-28; Mat. 22:36-40; 1. Jan. 4:8, 16) Kerubi, ki služijo okoli Jehovinega prestola, brez dvoma kažejo to lastnost. Kaj pa četrto živo bitje? Videti je kot leteči orel. Jehova sam opozarja na orlovo široko vidno polje: ”V daljavo gledajo oči njegove.” (Job. 39:29) Zato orel dobro ponazarja daljnovidno modrost. Jehova je izvor modrosti. Njegovi kerubi pokažejo božansko modrost s tem, ko se pokoravajo njegovim zapovedim. (Preg. 2:6; Jak. 3:17)
Slavljenje Jehove odzvanja
23. Kaj je ponazorjeno z dejstvom, da so ta štiri živa bitja ”polna oči” in kaj je poudarjeno s tem, da imajo tri pare peruti?
23 Janez nadaljuje svoje opisovanje: ”Ta štiri bitja so imela vsako po šest perutnic in so bila vsenaokrog in znotraj polna oči. Brez prenehanja so govorila noč in dan: ’Svet, svet, svet je Jehova Bog, vladar vesolja, ki je bil, ki je in ki pride!’” (Raz. 4:8, JP) To, da imajo vse polno oči, kaže na celovito in daljnosežno videnje. Štiri živa stvarjenja neprenehoma govorijo, ker nimajo nobene potrebe po spanju. Posnemajo tistega, o katerem je zapisano: ”Zakaj oči Jehovine gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.” (2. Let. 16:9) Kerubi lahko vidijo vse okrog sebe, ker imajo toliko oči. Nič jim ne more uiti. Odlično so opremljeni za služenje Jehovi pri njegovem sojenju. Zanj je rečeno: ”Na vsakem kraju so oči Jehovine, gledajoč dobre in hudobne.” (Preg. 15:3) S tremi pari peruti — številka tri se v Svetem pismu uporablja za poudarjanje — se lahko ti kerubi premikajo s svetlobno hitrostjo, da bi razglasili in izvršili Jehovine sodbe.
24. Kako kerubi slavijo Jehovo in kaj to pomeni?
24 Poslušaj! Kerubi pojejo Jehovi ubrano, ganljivo hvalnico: ”Svet, svet, svet je Jehova Bog, vladar vesolja, ki je bil, ki je in ki pride.” Trojnost znova pomeni intenzivnost. Kerubi odločno potrjujejo Jehovino svetost. On je postavil dokončna merila za svetost. On je tudi ”kralj večnosti”, vedno ”Alfa in Omega, prvi in poslednji, začetek in konec”. (1. Tim. 1:17; Raz. 22:13) Kerubi brez predaha vsemu stvarstvu oznanjajo Jehovine edinstvene lastnosti.
25. Kako so živa bitja in štiriindvajseteri starešine združeni v čaščenju Jehove?
25 Nebes nebesa zvenijo od slave Jehovi! Janezovo opisovanje se nadaljuje: ”Kadar so ta živa bitja izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu in živi na vekov veke, je štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na vekov veke, ter metalo svoje vence [krone, NS] pred prestol in govorilo: ’Vreden si, naš Jehova in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji je vse postalo in vse biva.” (Raz. 4:9-11, JP) V celem Svetem pismu je tole eden najveličastnejših izrazov spoštovanja do Jehove, našega Boga in najvišjega Gospoda!
26. Zakaj so štiriindvajseteri starešine sneli svoje krone pred Jehovo?
26 Štiriindvajset starešin misli tako kot Jezus, pred Jehovo so celo sneli svoje krone. Še na misel jim ne pride, da bi se v Božji prisotnosti poviševali. Ponižno se zavedajo, da je edini namen njihovega kraljevanja ta, da mu izkazujejo slavo in čast, kot je to vedno počel Jezus. (Fil. 2:5, 6, 9-11) Vdano se zavedajo svoje podrejenosti in priznavajo, da je njihovo vladanje odvisno od Jehovine suverenosti. Zato v iskreni skladnosti s kerubi in ostalim zvestim stvarstvom izrekajo hvalo in slavo Bogu, ki je vse ustvaril. (Ps. 150:1-6)
27, 28. a) Kako naj bi na nas deloval Janezov opis tega videnja? b) Katera vprašanja se pojavljajo glede tega, kar je Janez nato videl in slišal?
27 Le kdo lahko ostane ravnodušen ob Janezovem poročilu o tem videnju? Že videnje je sijajno, veličastno! Kako je vse to videti šele v resnici? Jehovina veličastnost mora vsakogar, ki ima srce polno cenjenja, navesti, da se pridruži štirim živim bitjem in 24 starešinam in ga slavi skupaj z njimi, tako v molitvi kot z javnim oznanjevanjem njegovega imena. Kristjanom je danes zaupana prednost, da so priče za tega Boga. (Iz. 43:10) Spomni se, da se Janezovo videnje nanaša na Gospodov dan, na čas, v katerem sedaj živimo. ”Sedmeri duhovi” so nas vedno pripravljeni voditi in krepiti. (Gal. 5:16-18) Danes imamo na voljo Božjo besedo, ki nam pomaga, da smo sveti, ko služimo svetemu Bogu. (1. Pet. 1:14-16) Gotovo smo srečni, ker lahko glasno beremo besede te prerokbe. (Raz. 1:3) Kako zelo nas te besede spodbujajo, da smo zvesti Jehovi in da ne dovolimo svetu, da bi nas odvrnil od dejavnega petja njegovih hvalnic! (1. Jan. 2:15-17)
28 Doslej nam je Janez opisal, kar je videl, ko je bil povabljen, da skozi odprta vrata stopi v nebesa. Na izrazit način poroča, da je Jehova v vsem sijaju svoje veličastnosti in dostojanstva sedel na svoj nebeški prestol. Obkroža ga najmogočnejša med vsemi organizacijami, ki se vsa blešči v svojem sijaju in lojalnosti. Božansko sodišče zaseda. (Dan. 7:9, 10, 18) Prizorišče je pripravljeno; zgodilo se bo nekaj nenavadnega. Kaj se bo zgodilo in kako to vpliva na nas danes? Poglejmo prizor, ki se razkriva pred nami!
[Preučevalna vprašanja]
[Slika čez celo 75. stran]
[Slika čez celo 78. stran]
