1., 2. Kakšne izzive in kakšne radosti lahko prinesejo s sabo najstniška leta?

IMETI najstnika v hiši je nekaj povsem drugega, kakor imeti pet- ali tudi desetletnega otroka. Najstniška leta namreč prinesejo s sabo čisto svojske izzive in težave, lahko pa tudi radosti in nagrade. Iz zgledov Jožefa, Davida, Josija in Timoteja vidimo, da mladi lahko ravnajo odgovorno in so v dobrih odnosih z Jehovom. (1. Mojzesova 37:2–11; 1. Samuelova 16:11–13; 2. kraljev 22:3–7; Dejanja 16:1, 2) Pa tudi mnogi današnji najstniki dokazujejo nekaj podobnega. Verjetno tudi sami poznate koga takšnega.

² Toda za nekatere so ta najstniška leta res burna. Adolescenti, mladostniki, doživljajo čustvene vzpone in padce. Najstniki in najstnice morda hočejo biti samostojnejši, zato jih mogoče motijo omejitve, ki jim jih postavljajo starši. Vendar so takšni mladi le še precej neizkušeni in potrebujejo ljubečo, potrpežljivo pomoč svojih staršev. Najstniška leta so prav lahko, tako za starše kot tudi za najstnike same, polna presenečenj; utegnejo pa ene in druge tudi čisto zmesti. Kako mladim pomagati v teh letih?

3. Kako lahko starši svojim potomcem adolescentom dajo odlične možnosti v življenju?

 ³ Starši, ki se ravnajo po biblijskih nasvetih, dajejo svojim mladostnikom najboljše možnosti, da se uspešno prebijejo skozi vse te nadloge do odgovornega odraslega človeka. Vsepovsod in vsekdar so bili starši in najstniki, ki so družno udejanjali biblijska načela, blagoslovljeni z uspehom. (Psalm 119:1)

4. Zakaj je zaupen pogovor v najstniških letih še zlasti pomemben?

⁴ V Bibliji beremo: »Skazé se načrti, kjer ni sveta [zaupnega pogovora, NW].« (Pregovori 15:22) Če je bilo otrokom zaupnega pogovora treba že takrat, ko so bili še manjši, ga ti še toliko teže pogrešajo v najstniških letih, ko mladina verjetno manj časa prebije doma, več pa s sošolci in drugimi tovariši. Če namreč takšnega zaupnega pogovora – poštene in odprte komunikacije med otroci in starši – ni, se lahko najstniki doma popolnoma odtujijo. Kako torej poskrbeti, da bi bile komunikacijske poti stalno odprte?

5. Kako naj bi najstniki gledali na komunikacijo s svojimi starši?

⁵ K temu morajo nekaj prispevati oboji, najstniki in starši. Resda se adolescentom morda zdi, da se pri teh letih teže pogovarjajo s starši, kot so se takrat, ko so bili še manjši. Kljub temu pomnite, da »kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo, blaginjo pa pospešuje množica svetovalcev«​. (Pregovori 11:14) Te besede veljajo za vse, mlajše in starejše. Najstniki, ki se tega zavedajo, vedo, da še vedno potrebujejo razumno vodstvo, saj se v tem obdobju spoprijemajo z zapletenejšimi problemi kot poprej.  Morali bi priznati, da so njihovi verni starši dobro usposobljeni svetovalci, ker pač imajo več življenjskih izkušenj in so v preteklih letih že tolikokrat dokazali, da se zanje srčno zanimajo. Zato se modri najstniki na tej postaji svojega življenja od svojih staršev ne odvračajo.

6. Kako modri in ljubeči starši gledajo na komunikacijo s svojimi najstniki?

⁶ Odprta komunikacija pomeni, da si roditelj močno prizadeva biti pri roki, kadar najstnik začuti potrebo po pogovoru. Če ste oče ali mati, poskrbite, da bo komunikacija vsaj z vaše strani odprta. To mogoče ne bo vedno lahko. V Bibliji piše, da je »čas molčanja in čas govorjenja«. (Propovednik 3:7) Morda bo ravno takrat, kadar bo vaš najstnik začutil, da je čas govorjenja, vaš čas molčanja. Morebiti ste si ta čas prihranili za osebno preučevanje, počitek ali pa ste nameravali kaj postoriti po hiši. Vendar, če bi se vaš otrok rad z vami pogovoril, se potrudite svoje načrte temu prilagoditi ter mu prisluhnite. Sicer se utegne zgoditi, da tega ne bo več poskušal. Spomnite se Jezusa. Nekoč si je nameraval vzeti čas za počitek. Toda ko so se okrog njega začeli zbirati ljudje, da bi jim kaj povedal, je počitek odložil in jih začel učiti. (Marko 6:30–34) Večina najstnikov se sicer zaveda, da imajo njihovi starši veliko dela, vendarle pa potrebujejo zagotovilo, da so jim starši vedno na voljo, če jih potrebujejo. Zato: bodite jim pri roki in bodite razumevajoči.

7. Česa naj bi se starši ogibali?

⁷ Skušajte se spomniti, kako je bilo, ko ste bili še sami najstniki, in obdržite smisel za humor! Staršem naj bi bilo to, da so skupaj s svojimi otroki, v veselje.  Za kaj torej starši izrabijo prosti čas, kadar se jim ta ponuja? Če ga bodo vedno želeli porabiti zase, brez družine, bodo njihovi najstniki to kaj hitro opazili. Če pa mladostniki enkrat sklenejo, da je zanje več mar njihovim sošolcem kot staršem, bodo gotovo zašli v probleme.

8. Kako je otrokom mogoče vtisniti cenjenje do poštenosti, pridnega dela in primernega vedenja?

⁸ V najstniških letih bi starši otrokom vsekakor morali vcepiti cenjenje do poštenosti in pridnega dela, če tega niso storili že prej. (1. Tesaloničanom 4:11, EI; 2. Tesaloničanom 3:10) Poleg tega je dobro, da se prepričajo, ali njihovi otroci iz vsega srca verjamejo, da je pomembno živeti nravno in čisto. (Pregovori 20:11) Pri tem oče ali mati veliko pove že z zgledom. Ravno tako kot so neverujoči možje lahko »pridobljeni že po vedenju svojih žena«, se tudi najstniki pravih načel lahko naučijo iz vedenja staršev. (1. Petrov 3:1, EI) Seveda pa sam zgled še ni dovolj, saj so otroci izpostavljeni tudi mnogim slabim zgledom in poplavi vabljive propagande zunaj doma. Skrbni  starši bi torej morali vedeti, kaj si njihovi najstniki mislijo o tem, kar vidijo in slišijo. Zato pa je seveda treba temeljitega pogovora. (Pregovori 20:5)

9., 10. Zakaj bi morali starši otroke poučiti o vsem v zvezi s spolnostjo in kako lahko to naredijo?

⁹ To še zlasti velja, ko gre za področje spolnosti. Starši, ali se vam je nerodno z otroki pogovarjati o spolnosti? Tudi če se vam je, se potrudite to storiti, kajti vaše mladostnike bo o tem prav gotovo kdo poučil. In če to ne boste vi, kdo ve, kakšno skrivljeno sliko o tem bodo dobili? Jehova se v Bibliji ne izmika, da ne bi hotel govoriti o rečeh, povezanih s spolnostjo, in tudi starši se ne bi smeli umikati pred tem. (Pregovori 4:1–4; 5:1–21)

¹⁰ Hvaležni smo lahko, da imamo v Bibliji jasno vodilo za področje spolnega vedenja in da je Watchtower Society natisnila toliko uporabnih informacij, ki dokazujejo, da to vodilo velja tudi za sodobni svet. Zakaj ne bi segli po tej pomoči? Zakaj ne bi denimo s sinom ali hčerjo ponovili dela »Spolnost in morala« iz knjige Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih? Nad rezultati boste morda prijetno presenečeni.

11. Kako lahko starši najučinkoviteje naučijo otroke, kako služiti Jehovu?

¹¹ Kaj pa je tisto najpomembnejše, o čemer bi se morali starši in otroci pogovoriti? Apostol Pavel piše: »Vzrejajte [svoje otroke] v Jehovovi disciplini in umski uravnavi.« (Efežanom 6:4, NW) Otroci naj bi se stalno učili o Jehovu. Še zlasti naj bi se ga učili ljubiti, morali bi si želeti, da mu služijo. Tudi pri tem jih lahko starši veliko naučijo z zgledom. Če mladostnik vidi, da starši ljubijo Boga »iz vsega srca svojega  in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje« ter da to v njihovem življenju rojeva dobre sadove, ga bo morda to navedlo k podobnemu ravnanju. (Matevž 22:37) In če mladi vidijo, da starši razumno gledajo na gmotne dobrine ter dajejo na prvo mesto Božje kraljestvo, si laže tudi sami oblikujejo enako miselnost. (Propovednik 7:12; Matevž 6:31–33)

12., 13. Na kaj vse je treba misliti, če naj bo družinski pouk uspešen?

¹² Tudi tedenski družinski biblijski pouk je odlična pomoč pri posredovanju duhovnih vrednot mladim. (Psalm 119:33, 34; Pregovori 4:20–23) Bistveno pa je, da je takšen pouk reden. (Psalm 1:1–3, NW) Starši in otroci bi se morali zavedati, da bi bilo treba družinskemu pouku prilagoditi vse drugo na družinskem urniku in ne obratno. Do pouka je treba imeti tudi pravilen odnos, če naj bi kaj učinkoval. Neki oče je povedal: »Skrivnost uspeha je v tem, da voditelj med družinskim poukom vzdržuje sproščeno,  a hkrati spoštljivo vzdušje: neuradno, vendar resno. Pravo ravnotežje je včasih morda težko ujeti in je treba otroke večkrat opozarjati, kako naj se vedejo. Če enkrat ali dvakrat ne gre vse tako, kot bi moralo iti, vztrajajte in raje mislite na naslednjič.« Ta isti oče je še povedal, da pred vsakim poukom v molitvi Jehova izrecno prosi za to, da bi bili vsi navzoči pravih misli. (Psalm 119:66)

¹³ Družinski pouk so dolžni voditi verni starši. Nekateri starši morda res nimajo učiteljskega daru in jim je morda težko pouk zasnovati tako, da je zanimiv. Vendar če svoje najstnike ljubite »v dejanju in resnici«, jim boste gotovo želeli ponižno in pošteno pomagati, da bodo duhovno napredovali. (1. Janezov 3:18) Morda se bodo tu in tam nad tem pritoževali, verjetno pa bodo dojeli, da vam je veliko mar za njihovo dobro.

14. Kako lahko starši praktično uporabijo besede iz Pete Mojzesove knjige 11:18, 19, ko z najstnikom komunicirajo o duhovnih stvareh?

¹⁴ Družinski pouk pa ni edina priložnost za komunikacijo o duhovno pomembnih stvareh. Ali se še  spominjate, kaj je Jehova zapovedal staršem? Rekel je: »Vtisnite [si] te besede moje v srce in v dušo svojo in privežite si jih za znamenje na roko in naj bodo kot čelno vezilo med vašimi očmi. In učite jih svoje otroke, govoreč o njih, ko sediš v hiši svoji, ko hodiš po poti, ko greš spat in ko vstajaš.« (5. Mojzesova 11:18, 19; glej tudi 5. Mojzesova 6:6, 7.) To ne pomeni, da morajo starši otrokom kar naprej pridigati. Ljubeč družinski poglavar naj bi le stalno budno pazil na primerne trenutke, ko bi lahko družini utrjeval duhovni pogled na svet.

15., 16. a) Kaj je discipliniranje? b) Kdo je dolžan disciplino uveljavljati in kdo si jo je dolžan jemati k srcu?

¹⁵ Discipliniranje je vzgoja, s katero ob komunikaciji korigiramo, popravljamo. Pomeni bolj korekcijo kot pa kaznovanje, čeprav je včasih morda potrebna tudi kazen. Otroke ste morali disciplinirati, ko so bili še manjši, pa tudi zdaj, ko so že najstniki, jih je tako ali drugače treba učiti discipline, morda celo še bolj kot prej. Pametni najstniki že vedo, da je tako.

¹⁶ V Bibliji beremo: »Bedak zaničuje pouk [discipliniranje, NW] svojega očeta, kdor pa pazi na svarjenje, je pameten.« (Pregovori 15:5, EI) Iz tega svetopisemskega stavka se lahko veliko naučimo. Nakazuje, da do discipliniranja pač prihaja. Najstnik vendar ne more ‚paziti na svarjenje‘, če ga nihče ne svari. Dolžnost uveljavljanja discipline Jehova nalaga staršem, predvsem očetu. Najstnik pa je discipliniranje dolžan poslušati. In če si očetovo in materino modro discipliniranje vzame k srcu, se več nauči in manjkrat zmoti. (Pregovori 1:8, NW) V Bibliji piše: »Uboštvo in sramota bode njemu, ki se  odteguje pouku [discipliniranju, NW], kdor pa se pokori svarjenju, pride v čast.« (Pregovori 13:18)

17. Za kakšno uravnovešenostjo pri disciplinskem obravnavanju bi si starši morali prizadevati?

¹⁷ Starši pa morajo biti pri discipliniranju svojih najstnikov uravnovešeni. Do njih ne bi nikoli smeli biti tako strogi, da bi jih dražili k jezi ali pa jim morda celo načeli samozavest. (Kološanom 3:21) Obenem pa naj ne bi bili toliko popustljivi, da bi jih s tem že prikrajšali za življenjsko važno vzgojo. Takšna prepopustljivost je lahko pogubna. V Pregovorih 29:17 piše: »Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.« V enaindvajseti vrstici, EI, pa pristavlja: »Kdor svojega hlapca od mladosti razvaja, bo postal ta končno nehvaležen.« Ta vrstica sicer govori o hlapcu, velja pa ravno tako za slehernega otroka v družini.

18. Dokaz česa je discipliniranje in kaj starši z uveljavljanjem dosledne discipline preprečujejo?

¹⁸ Starši otrokom s primernim discipliniranjem v resnici dokazujejo, da jih ljubijo. (Hebrejcem 12:6, 11, NW) Če ste oče ali mati, potem gotovo veste, da ni lahko vzdrževati dosledno, razumno disciplino. Zaradi ljubega miru v hiši se morda zdi lažje trmastemu najstniku dovoliti, da dela, kar hoče. Toda starši, ki ravnajo tako, za to nazadnje plačajo s tem, da družine kratko malo ne morejo več obvladovati. (Pregovori 29:15; Galatom 6:9)

19., 20. Kako se lahko starši modro lotijo vprašanja razvedrila za svoje najstnike?

¹⁹ V prejšnjih časih so od otrok navadno pričakovali, da bodo pomagali pri hiši ali na kmetiji. Danes  pa ima mnogo najstnikov obilo prostega časa, ko jih nihče ne nadzoruje. Trgovski svet jim ga skuša zapolniti tako, da ponuja na pretek gradiva za prosti čas. Pa pripišite k temu še dejstvo, da svet zelo malo ceni biblijska nravstvena merila, in dobili boste dober recept za možen polom.

²⁰ Razsodni starši si zato pridržujejo pravico, da izrečejo zadnjo besedo o izbiri razvedrila. Ne pozabite pa, da najstnik odrašča. Verjetno z vsakim letom bolj upa, da ga boste obravnavali kot odraslega. Zato je modro, da daste najstniku, ko je ta starejši, več svobode pri izbiri razvedrila, če seveda s svojim izborom, kaže, da duhovno dozoreva. Včasih najstnik pri glasbi, družbi in še čem ne bo izbral preveč modro. Takrat bi se morali z njim pogovoriti, da bo v prihodnosti znal bolje izbirati.

21. Kako je za najstnika zaščita to, da za sprostitev porabi razumno količino časa?

²¹ Koliko časa pa naj bi odmerili razvedrilu? Ponekod najstnike navajajo k mišljenju, da se imajo pravico kar naprej zabavati. Tako si mladostnik morda urnik zastavi tako, da hodi z zabave na zabavo. Zato bi starši morali otroka poučiti, da je čas treba rabiti še za drugo, na primer za družino, osebno preučevanje, druženje z duhovno zrelimi ljudmi, krščanske shode in hišna opravila. Tako jim ‚slasti življenja‘ ne bodo udušile Božje Besede. (Lukež 8:11–15)

22. S čim naj bi bilo razvedrilo v najstnikovem življenju v ravnovesju?

²² Kralj Salomon je rekel: »Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem; pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu  dar Božji.« (Propovednik 3:12, 13) Veselje vsekakor spada k uravnovešenemu življenju. Ravno tako pa tudi pridno delo. Mnogi današnji najstniki ne okusijo zadovoljstva, ki ga prinaša pridno delo, niti občutka samospoštovanja, ki človeka obide, kadar se problema loti in ga razvozla. Nekateri sploh ne pridejo do tega, da bi se izučili kake veščine ali poklica, s katerim bi se potem v življenju lahko preživljali. Za očeta ali mater je lahko to pravi izziv. Ali boste poskrbeli, da bo vaš otrok te možnosti imel? Če vam bo uspelo svojega najstnika naučiti, da bo znal pridno delo ceniti, celo uživati v njem, si bo pridobil zdrav življenjski nazor, ki mu bo koristil vse življenje.

23. Kako lahko starši spodbujajo svoje najstnike?

²³ Vendar tudi takrat, kadar imate s svojim najstnikom težave, velja svetopisemski stavek: »Ljubezen nikoli ne mine.« (1. Korinčanom 13:8) Nikoli mu ne nehajte skazovati ljubezni, ki jo do njega nedvomno čutite. Vprašajte se: ‚Ali pohvalim vsakega svojega otroka za njegove uspehe pri reševanju problemov ali premagovanju ovir? Ali izrabim še pravi čas vsako priložnost, da otrokom izrazim, da jih ljubim in cenim?‘ Včasih sicer lahko pride do nesporazumov, a če so najstniki globoko v sebi prepričani, da jih ljubite, je verjetnejše, da vam bodo to ljubezen tudi vračali.

24. Katero svetopisemsko načelo na splošno velja za pravilo pri vzreji otrok, kaj pa naj bi imeli na umu?

²⁴ Ko otroci odrasejo, nazadnje seveda sami odločajo že o zelo tehtnih rečeh. Staršem tu in tam morda takšne odločitve niso povšeči. Kaj tedaj, če se  otrok odloči, da ne bo več služil Bogu Jehovu? To se lahko zgodi. Jehovu so se uprli celo nekateri njegovi duhovni sinovi in zavrgli njegove nasvete. (1. Mojzesova 6:2; Juda 6) Otroci niso računalniki, ki se jih dá programirati tako, da delajo, kar mi hočemo. Otroci so stvarjenja s svobodno voljo, ki za svoje odločitve odgovarjajo Jehovu. Vendarle na splošno velja pravilo iz Pregovorov 22:6, EI: »Vzgajaj dečka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne krene z nje.«

25. Kako se lahko starši najlepše zahvalijo Jehovu za starševsko prednost?

²⁵ Skazujte zato otroku obilo ljubezni. Po svojih najboljših močeh se pri vzgoji ravnajte po biblijskih načelih. Bodite jim lep zgled v pobožnem vedenju. Tako boste svojim otrokom najbolje omogočili, da bodo zrasli v odgovorne, bogaboječe ljudi. S tem pa se starši najlepše zahvalijo Jehovu za starševsko prednost.