1. Katere očem skrite probleme imajo nekatere družine?

STARI avto so pravkar umili in spolirali. Mimoidočim se kar blešči, ko ga gledajo, zdi se jim skoraj nov. Toda pod barvo mu pločevino razjeda rja. Podobno je pri nekaterih družinah. Na zunaj je sicer vse videti lepo in prav, za nasmejanimi lici pa se skrivata strah in bolečina. Za zaprtimi vrati razjedajoči dejavniki načenjajo družinski mir. Dva problema, ki tako učinkujeta, sta alkoholizem in nasilje.

2. a) Kakšno stališče o pitju alkoholnih pijač veje iz Biblije? b) Kaj je alkoholizem?

² Biblija ne graja zmernega pitja alkoholnih pijač, obsoja pa pijančevanje. (Pregovori 23:20, 21; 1. Korinčanom 6:9, 10; 1. Timoteju 5:23; Titu 2:2, 3) Alkoholizem pa ni zgolj samo pijančevanje; je kronična prezaposlenost z alkoholnimi pijačami in njihovo nekontrolirano uživanje. Alkoholiki so lahko odrasli ljudje. Na žalost pa so to lahko tudi mladi.

3., 4. Opišite, kako alkoholizem občutijo alkoholikov partner in otroci.

³ Biblija je že davno naznanjala, da lahko zloraba alkohola skali družinski mir. (5. Mojzesova 21:18–21) Razjedljivi učinki alkoholizma se poznajo vsej družini. Žena se morda izgublja v prizadevanjih, da bi alkoholika  odvrnila od pitja ali pa da bi zmogla obvladovati njegovo nepredvidljivo vedenje. * Skriva ali zliva mu stran pijačo, skriva mu tudi denar, trka mu na ljubezen do družine, življenja, celo do Boga, on pa kar pije in pije. Ves njen trud, da bi nadzirala moževo pitje, vedno znova splava po vodi, zato je razočarana in jo razjeda občutek nesposobnosti. Lotevati se jo začne strah, jeza, krivda, živčna razrvanost, tesnobnost in izgubljati začne samospoštovanje.

⁴ Alkoholna odvisnost koga od staršev ne prizanaša niti otrokom. Tako so nekateri otroci žrtve fizičnih obračunavanj, drugi pa spolnih nadlegovanj. Morda celo sebe krivijo za to, da je roditelj alkoholik. In nemalokrat zaradi roditeljevega spremenljivega vedenja zgubijo zaupanje tudi v ljudi nasploh. Poleg tega se, ker pač ne morejo sproščeno govoriti o domačih razmerah, morda navadijo tlačiti svoje občutke, to pa mnogim pusti neljube fizične posledice. (Pregovori 17:22) In kaj hitro se zgodi, da takšne otroke spremlja pomanjkanje samozavesti in samospoštovanja tudi potem, ko že odrastejo.

5. Kako je mogoče alkoholizem obvladovati in zakaj je to težko?

⁵ Veliko strokovnjakov sicer pravi, da se alkoholizma ne da pozdraviti, večina pa se vseeno strinja, da je delno ozdravljenje vendarle mogoče, in sicer po programu popolne abstinence. (Primerjaj Matevž 5:29.) Res pa je to, kako pripraviti alkoholika, da bi sprejel pomoč, lažje reči kot pa storiti, saj ta navadno zanika, da on ta problem sploh ima. Toda če se domači vseeno lotijo odpravljanja posledic, katere jim je  prizadejal alkoholizem, se bo alkoholiku morda le pričelo svitati, da je pri njem nekaj narobe. Zdravnik, ki ima izkušnje s tem, kako pomagati alkoholikom in njihovim družinam, pravi: »Menim, da je najpomembnejše pri vsem to, da družina živi kar najbolj zdravo. Tako alkoholik čedalje bolj spoznava, kolikšno nasprotje zeva med njim in ostalo družino.«

6. Kje so zbrani najboljši nasveti za družine z alkoholikom?

⁶ Če imate v družini alkoholika, lahko ob biblijskih navdihnjenih nasvetih res kar najbolj zdravo živite. (Izaija 48:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Oglejmo si nekaj takšnih načel, ob katerih lahko družine uspešno obvladujejo alkoholizem.

7. Kdo je odgovoren za to, če je v družini alkoholik?

⁷ Nehajte za vse kriviti samo sebe. V Bibliji piše »Vsak [. . .] bo nosil svoje breme« in »Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu«. (Galatom 6:5; Rimljanom 14:12) Alkoholik morda hoče krivdo za vse zvračati na družinske člane. Govori lahko na primer: »Če bi bili boljši do mene, ne bi pil.« In če mu drugi vsaj navidez dajejo prav, ga pravzaprav še spodbujajo k pitju. Toda vsak od nas – tudi alkoholik – je sam odgovoren za to, kar dela, četudi smo morda le žrtev spleta okoliščin ali pa drugih ljudi. (Primerjaj Filipljanom 2:12, EI.)

8. Kako ravnati, da bo alkoholik lahko na lastni koži občutil posledice svojega pitja?

⁸ Ne mislite, da morate alkoholika vedno ščititi pred posledicami njegovega pitja. Naslednji biblijski pregovor sicer govori o naglojeznem človeku, velja pa lahko ravno tako za alkoholika: »Če bi mu pomagal, bi to lahko delal kar naprej.« (Pregovori 19:19, NW) Zato: naj alkoholik na lastni koži okuša posledice svojega pitja. Naj sam čisti za sabo ali pa  sam kliče delodajalca drugo jutro po tem, ko se ga je napil.

9., 10. Zakaj naj bi bile družine z alkoholikom pripravljene sprejeti pomoč in h komu naj bi se po pomoč še zlasti obračale?

⁹ Sprejmite pomoč drugih ljudi. V Pregovorih 17:17, EI, piše: »[Pravi, NW] prijatelj vselej ljubi, a v stiski postane brat.« Če imate v družini alkoholika, ste gotovo v stiski in zato potrebujete pomoč. Ne oklevajte se opreti na ‚prave prijatelje‘. (Pregovori 18:24) V pogovoru s tistimi, ki razumejo vaš problem ali so že sami kdaj bili v podobnem položaju, boste morda prišli do praktičnih predlogov o tem, kaj smete storiti in česa ne. Toda bodite uravnovešeni. Govorite le s tistimi, ki jim zaupate, s tistimi, ki bodo ta ,zaupni pogovor‘ res zadržali zase. (Pregovori 11:13, NW)

¹⁰ Naučite se zaupati krščanskim starešinam. Starešine v krščanski občini so vam lahko v veliko pomoč. So namreč zreli možje, izučeni v Božji Besedi in izkušeni v tem, kako njena načela izpeljati na konkretnih primerih. Znajo se izkazati »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi«. (Izaija 32:2) Ti krščanski starešine pred škodljivimi vplivi ne ščitijo le občine kot celote, temveč tolažijo, poživljajo in se osebno zavzemajo tudi za posameznike, ki imajo težave. Le oprimite se čim bolj njihove pomoči.

11., 12. Kdo je alkoholikovi družini v največjo pomoč in kako ta pomoč prihaja?

¹¹ Predvsem pa črpajte iz Jehovove moči. V Bibliji beremo naslednje prisrčno zagotovilo: »Blizu je Gospod [Jehova, NW] njim, ki so potrtega srca, in v duhu skrušenim pomaga.« (Psalm 34:19, EI, v NW 34:18) Če ste zaradi tega, ker živite z alkoholikom, potrtega srca ali  skrušeni, vedite, da vam je ‚Jehova blizu‘. On razume, v kako hudih razmerah je vaša družina. (1. Petrov 5:6, 7)

¹² Če boste verjeli temu, kar Jehova govori v svoji Besedi, boste laže opravili s skrbmi oziroma tesnobo. (Psalm 130:3, 4; Matevž 6:25–34; 1. Janezov 3:19, 20) In če boste Božjo Besedo preučevali ter živeli po njenih načelih, boste smeli upati na pomoč Božjega svetega duha. Ta pa vas lahko opremi z »močjo, ki presega običajno«; z njo se boste lahko prebijali iz dneva v dan. (2. Korinčanom 4:7, NW) *

13. Kateri je drugi problem, ki narušuje mnoge družine?

¹³ Zloraba alkohola lahko prikliče na dan še en  problem, ki ravno tako narušuje mnoge družine – nasilje nad domačimi.

14. Kdaj se je začelo nasilje nad domačimi in kako je s tem danes?

¹⁴ Prvo nasilniško dejanje, kar jih človek pomni, je bilo prav nasilstvo nad domačim. Vanj sta bila namreč vpletena dva brata, Kajn in Abel. (1. Mojzesova 4:8, EI) In človeštvo vse odtlej trpi zaradi vseh mogočih oblik tovrstnega nasilja. Možje pretepajo svoje žene, žene napadajo može, starši neusmiljeno tepejo svoje najmlajše, odrasli otroci pa grdo ravnajo s svojimi ostarelimi starši.

15. Kako nasilje nad domačimi čustveno vpliva na družino?

¹⁵ Od takšnega nasilja ne ostanejo le telesne brazgotine. Škoda je še veliko večja. Ena od pretepanih žena pravi: »Spopadati se morate z veliko krivdo in sramoto. Kolikokrat bi zjutraj najraje ostali v postelji v upanju, da so vse to bile le hude sanje.« Otroci, ki vse to nasilje opazujejo ali okušajo na lastni koži, pa so morda tudi sami nasilni, ko odrastejo in si ustvarijo lastno družino.

16., 17. Kaj je čustveno trpinčenje in kako to vpliva na družino?

¹⁶ Pri nasilju nad domačimi pa ne gre le za fizične grobosti. Napadi so nemalokrat tudi verbalni. V Pregovorih 12:18 namreč piše: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada.« Med tu omenjeno ‚prebadanje‘, ki je tudi pogosta oblika nasilja nad domačimi, lahko štejemo obkladanje z vzdevki, vpitje, pa tudi nenehno kritiziranje, poniževalno žaljenje in grožnje s fizičnim nasiljem. Rane, ki jih zadaja takšno čustveno nasilje, se na zunaj ne vidijo, zato jih drugi navadno sploh ne opazijo.

¹⁷ Še zlasti žalostno je čustveno trpinčenje otroka: nenehno kritiziranje in podcenjevanje njegovih  sposobnosti, inteligence ali pa njegove osebne vrednosti. Takšno verbalno trpinčenje lahko otroku čisto stre duha. Pač, otrokom je vsekakor treba discipline. Toda Biblija ob tem očete uči: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« (Kološanom 3:21, EI)

18. Kje se začenja nasilje nad domačimi in s čim ga je, kot je razvidno iz Biblije, mogoče ustaviti?

¹⁸ Takšno nasilje se začenja v srcu in mislih; to, kako ravnamo, je rezultat tega, kako mislimo. (Jakob 1:14, 15) Človeku, ki trpinči druge, se je treba spremeniti v umu ali mišljenju, če naj bi s tem prenehal. (Rimljanom 12:2) Pa je to mogoče? Seveda je. Božja Beseda ima namreč takšno moč, da ljudi spreminja. Izkorenini lahko celo »močno utrjene« razdiralne nazore. (2. Korinčanom 10:4, NW; Hebrejcem 4:12) S točnim in natančnim biblijskim spoznanjem se človek lahko tako docela spremeni, da zanj že velja, da je oblekel novo osebnost. (Efežanom 4:22–24; Kološanom 3:8–10; oboje NW)

19. Kako naj bi kristjan gledal na svojega zakonskega tovariša in ravnal z njim?

¹⁹ Nazori o zakonskem tovarišu. V Božji Besedi piše: »Možje [so] dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe.« (Efežanom 5:28) V Bibliji tudi beremo, naj bi mož svoji ženi prisojal »čast kot krhkejši posodi«. (1. Petrov 3:7, NW) Ženam pa velja opomin, »naj ljubijo može« in jih ‚[globoko, NW] spoštujejo‘. (Titu 2:4; Efežanom 5:33, EI) Bogaboječi mož, ki bi fizično ali verbalno udrihal po ženi, prav gotovo ne more reči, da ji res skazuje čast. Prav tako tudi žena, ki vpije na moža, mu vzdeva sarkastična imena ali pa ga stalno za kaj graja, ne more zase reči, da moža zares ljubi in spoštuje.

20. Pred kom so starši odgovorni za svoje otroke in zakaj starši od otrok ne bi smeli pričakovati nemogočega?

 ²⁰ Primerni nazori o otrocih. Otroci so vredni, celo potrebni ljubezni in pozornosti svojih staršev. V Božji Besedi o otrocih beremo, da so »Gospodova [Jehovova, NW] dediščina« in »nagrada«. (Psalm 127:3, JK) Starši so torej pred Jehovom odgovorni za to, da skrbijo za to dediščino. Zatem v Bibliji tudi beremo o ,otročjosti‘ in ‚neumnosti‘ v deški dobi. (1. Korinčanom 13:11; Pregovori 22:15) Staršev zato ne bi smelo presenetiti, če pri njihovih otrocih kdaj udari na dan neumnost. Otroci pač niso odrasli. Starši od otrok ne bi smeli zahtevati več, kot je njihovi starosti, družinskim razmeram in sposobnostim primerno. (Glej 1. Mojzesova 33:12–14.)

21. Kdaj na ostarele starše res gledamo po božje in tako z njimi tudi ravnamo?

²¹ Nazori o ostarelih starših. V Tretji Mojzesovi knjigi 19:32 piše: »Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo.« Božja Postava je torej spodbujala k temu, naj starejše spoštujemo in čislamo. To utegne biti tudi težko, če je ostareli roditelj prezahteven ali bolan in morda počasnejši v gibanju in razmišljanju. Kljub temu otrokom velja opomin, naj ‚povračajo roditeljem‘. (1. Timoteju 5:4) To pa pomeni, da z njimi ravnajo dostojanstveno in spoštljivo, morda zanje celo finančno skrbijo. Kakršno koli trpinčenje ostarelih staršev, bodisi fizično bodisi kako drugače, je v popolnem nasprotju s tem, kar nam narekuje Biblija.

22. Katera vrlina je ključna pri premagovanju nasilja nad domačimi in kako jo udejanjati?

²² Privzgajajte si samoobvladovanje. V Pregovorih 29:11 beremo: »Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.« Kako lahko obvladujemo svoj gnev? Ne dovolite, da bi zaradi zadrževanja v vas  čedalje huje kipelo, raje hitro kaj ukrenite, da boste nastale težave zgladili. (Efežanom 4:26, 27) Umaknite se kam drugam, če vidite, da se ne morete več obvladovati. Molite, da bi Božji sveti duh obrodil v vas samoobvladanje. (Galatom 5:22, 23, NW) Pojdite na sprehod ali pa se lotite kakšne druge telesne aktivnosti; tudi tako vam bo morda uspelo obvladati čustva. (Pregovori 17:14, 27) Prizadevajte si, da bi bili »počasni za jezo«. (Pregovori 14:29)

23. Kaj se lahko zgodi članu krščanske občine, ki se vedno znova prepušča nasilnim izbruhom jeze, morda celo fizično trpinči svojo družino, pa se tega ne kesa?

²³ V Bibliji so k delom, ki jih Bog obsoja, prišteti tudi »sovraštvo, prepirljivost, [. . .] jeza«, tam pa tudi piše, da »tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali božjega kraljestva«. (Galatom 5:19–21, EI) Potemtakem je lahko vsakdo, kdor trdi, da je kristjan, pa se vedno znova prepušča nasilnim izbruhom jeze, pri čemer se morda še fizično loteva sozakonca ali otroka, pa se za to nič ne kesa, izobčen iz krščanske občine. (Primerjaj 2. Janezov 9, 10, NW.) Občina tako ostaja čista pred ljudmi, ki z drugimi grdo ravnajo. (1. Korinčanom 5:6, 7; Galatom 5:9)

24. a) Za kaj se lahko trpinčeni zakonci odločijo? b) Kako morda zaskrbljeni prijatelji in starešine pomagajo trpinčenemu zakoncu, toda česa ne bi smeli delati?

²⁴ Kaj pa naj storijo kristjani, ki jih nasilni zakonec pretepa, pa tudi z ničimer ne kaže, da se misli spremeniti? Nekateri so se iz tega ali onega razloga odločili ostati skupaj s takšnim zakoncem. Drugi so se odločili, da ga zapustijo, ko so videli, da je v nevarnosti njihovo telesno, duševno in duhovno zdravje – morda celo njihovo življenje. O tem, kaj si žrtve takšnega  nasilja v teh okoliščinah izberejo, se odločajo čisto osebno pred Jehovom. (1. Korinčanom 7:10, 11) Dobronamerni prijatelji, sorodniki ali krščanski starešine bodo morda želeli kako pomagati in kaj svetovati, ne bi pa smeli na žrtev pritiskati, kaj naj naredi. O tem se mora ta odločiti sama. (Rimljanom 14:4; Galatom 6:5)

25. Kakšen je Jehovov namen glede družine?

²⁵ Ko je Jehova Adama in Evo združil v zakonsko zvezo, njegov namen nikakor ni bil, naj bi družine  razjedali naruševalni problemi, kakršna sta alkoholizem in nasilje. (Efežanom 3:14, 15) Družina naj bi bila kraj, kjer bi cvetela ljubezen in mir, kraj, kjer bi za umske, čustvene in duhovne potrebe vsakega njenega člana bilo popolnoma poskrbljeno. Ko pa se je pojavil greh, se je družinsko življenje na hitro izrodilo. (Primerjaj Propovednik 8:9.)

26. Kakšna prihodnost je pred tistimi, ki skušajo živeti v skladu z Jehovovimi zahtevami?

²⁶ Toda na srečo Jehova ni opustil svojega namena glede družine. Obljublja, da bo vpeljal miroljuben novi svet, v katerem bodo ljudje »varno [. . .] prebivali in nihče jih ne bo plašil«. (Ezekiel 34:28) Tedaj bosta alkoholizem in nasilje nad domačimi, pa tudi vsi drugi problemi, ki so družinam v samo škodo, le še stvar preteklosti. Ljudje bodo nasmejani, pa ne zato, da bi tako zakrili strah in bolečino, temveč zato, ker se bodo »veselili obilnega miru«. (Psalm 37:11, EI)