Čigavo čaščenje Bog sprejema?
5. poglavje
Čigavo čaščenje Bog sprejema?
1. Kaj je neko Samarijanko zanimalo glede čaščenja?
ALI ste se že kdaj vprašali ‚Čigavo čaščenje Bog sprejema‘? Nekaj podobnega se je morda spraševala neka ženska, ko se je pogovarjala z Jezusom Kristusom blizu gore Garizim v Samariji. Opozorila je na razliko med tem, kako Boga častijo Samarijani in kako Judje, ko je rekla: »Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« (Janez 4:20, SSP) Ali je Jezus Samarijanki rekel, da Bog sprejema vsakršno čaščenje? Ali pa ji je rekel, da je za to, da bi Bogu ugajali, treba delati kaj točno določenega?
2. Kaj je Jezus odgovoril Samarijanki?
2 Jezus ji je presenetljivo odgovoril: »Pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu.« (Janez 4:21, SSP) Samarijani so se namreč že zelo dolgo bali Jehova in hkrati častili druge bogove na gori Garizim. (2. kraljev 17:33) Sedaj pa je Jezus Kristus rekel, da za pravo čaščenje ne bosta pomembna ne ta kraj ne Jeruzalem.
ČASTITI V DUHU IN RESNICI
3. a) Zakaj Samarijani niso zares poznali Boga? b) Kako so lahko zvesti Judje in drugi spoznali Boga?
3 Jezus je Samarijanki nato rekel: »Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov.« (Janez 4:22, SSP) Samarijani so imeli napačne verske zamisli in so navdihnjenost priznavali le prvim petim biblijskim knjigam, pa še to samo tistim, ki so jih sami revidirali, poznanim pod imenom Samarijansko peteroknjižje. Torej Boga niso zares poznali. Judom pa je bilo po drugi strani zaupano svetopisemsko spoznanje. (Rimljanom 3:1, 2) Zvesti Judje in vsi drugi, ki so hoteli poslušati, so tako po Svetem pismu dobili vse potrebno, da so Boga lahko spoznali.
4. Kaj bi morali po Jezusovih besedah spremeniti tako Judje kot Samarijani, da bi Bog njihovo čaščenje sprejel?
4 Pravzaprav je Jezus pokazal, da bodo morali tako Judje kot Samarijani spremeniti svoj način čaščenja, če bodo hoteli ugajati Bogu. Rekel je namreč: »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Janez 4:23, 24, SSP) Da bi Boga častili »v duhu«, moramo imeti njegov duh in biti vodeni po tem duhu. ‚V resnici‘ pa je mogoče Boga častiti tako, da preučujemo njegovo Besedo, Biblijo, in ga častimo v skladu z njegovo razodeto resnico. Ali si tega resnično želite?
5. a) Kaj pomeni »častiti«? b) Kaj moramo delati, če hočemo, da bo Bog naše čaščenje sprejel?
5 Jezus je poudaril, da Bog hoče, da bi ga častili prav. To kaže, da obstajajo oblike čaščenja, ki jih Jehova ne sprejema. Častiti Boga pomeni izkazovati mu čast in spoštovanje ter mu opravljati sveto službo. Če bi na primer hoteli izkazati čast kakemu mogočnemu vladarju, bi se verjetno na vso moč potrudili, da bi mu služili in mu v vsem ustregli. Nedvomno si torej želimo Bogu ugajati. Zato ne govorimo ‚S svojo vero sem povsem zadovoljen‘; raje skušajmo ugotoviti, ali naše čaščenje ustreza Božjim zahtevam.
IZPOLNJEVATI OČETOVO VOLJO
6., 7. Zakaj Jezus ne priznava nekaterih, ki trdijo, da so njegovi učenci?
6 Preberimo si Matevžev evangelij 7:21–23 in skušajmo iz tega razbrati odločilni dejavnik, po katerem bi mogli ugotoviti, ali Bog sprejema vsako čaščenje. Jezus je rekel: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev [hudobnih duhovnih stvarjenj] izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!«
7 Priznati Jezusa Kristusa za Gospoda je pri pravem čaščenju zelo pomembno. Vseeno pa je iz stavka razvidno, da bo čaščenju mnogih, ki trdijo, da so Jezusovi učenci, še vedno nekaj manjkalo. Jezus je rekel, da bodo nekateri delali ‚čudeže‘, na primer domnevno čudežno ozdravljali. Ne bodo pa delali tega, kar je po Jezusovih besedah bistveno. Ne bodo ‚izpolnjevali volje njegovega Očeta‘. Če hočemo ugajati Bogu, moramo najprej spoznati Očetovo voljo in potem po njej ravnati.
TOČNO SPOZNANJE NAS VARUJE
8. Kaj se od nas zahteva, če želimo izpolnjevati Božjo voljo, in katerih zmotnih gledišč se moramo ogibati?
8 Da bi izpolnjevali Božjo voljo, moramo Boga Jehova in Jezusa Kristusa točno spoznati. Takšno spoznanje vodi v večno življenje. Torej bi morali vsi mi na pridobivanje točnega spoznanja iz Božje Besede, Biblije, gledati resno. Nekateri pravijo, da ni razloga za skrb, dokler človek časti Boga iskreno in goreče. Drugi trdijo: ‚Manj ko veš, manj se od tebe pričakuje.‘ Vseeno pa nas Biblija spodbuja, naj Boga in njegove namene spoznavamo vedno bolj. (Efežanom 4:13; Filipljanom 1:9; Kološanom 1:9)
9. Kako nas točno spoznanje varuje in zakaj potrebujemo takšno zaščito?
9 Takšno spoznanje nas varuje pred tem, da nam čaščenja ne bi kaj omadeževalo. Apostol Pavel je govoril o duhovnem stvarjenju, ki se izdaja za »angela svetlobe«. (2. Korinčanom 11:14) Pod takšno krinko nas to duhovno stvarjenje, Satan, skuša zavesti v početje, ki je v nasprotju z Božjo voljo. Ljudem pa čaščenje omadežujejo tudi druga duhovna stvarjenja, ki so povezana s Satanom, saj je Pavel rekel: »Kar žrtvujejo pogani, [. . .] žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu.« (1. Korinčanom 10:20) Verjetno je že veliko ljudi menilo, da Boga častijo prav, čeprav v resnici niso delali tega, kar On hoče. Bili so zapeljani v nečisto krivo čaščenje. O Satanu in demonih bomo več izvedeli kasneje, že sedaj pa lahko rečemo, da ti Božji sovražniki ljudem omadežujejo čaščenje.
10. Kaj bi storili, če bi vam nekdo namenoma zastrupil vodo v zajetju, in kaj nam omogoča točno spoznanje iz Božje Besede?
10 Ali bi še naprej pili vodo iz vodnega zajetja, če bi vedeli, da vam jo je nekdo namenoma zastrupil? Nedvomno bi takoj začeli iskati vir čiste, neoporečne vode. Podobno nam točno spoznanje iz Božje Besede omogoča, da prepoznamo pravo vero in zavržemo nečiste primesi, zaradi katerih Bog našega čaščenja ne bi sprejemal.
NAMESTO NAUKOV ČLOVEŠKE ZAPOVEDI
11. Kaj je bilo narobe s čaščenjem mnogih Judov?
11 Med Jezusovim bivanjem na zemlji mnogi Judje niso ravnali v skladu s točnim spoznanjem o Bogu. Zato so bili ob priložnost, da bi bili pred Jehovom v čistem položaju. Pavel je o njih rekel: »Pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju.« (Rimljanom 10:2) Namesto da bi poslušali Boga, so si sami določali, kako ga bodo častili.
12. Kaj je omadeževalo čaščenje Izraelcev in s kakšnimi posledicami?
12 Izraelci so sprva živeli v skladu s čisto vero, kakršno jim je določil Bog, toda sčasoma se je ta vera omadeževala s človeškimi nauki in filozofijami. (Jeremija 8:8, 9; Malahija 2:8, 9; Lukež 11:52) Judovski verski voditelji, znani pod imenom farizeji, so sicer mislili, da Bog sprejema njihovo čaščenje, toda Jezus jim je rekel: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.« (Marko 7:6, 7, SSP)
13. Kako bi lahko počeli kaj takega, kar so delali farizeji?
13 Ali je mogoče, da bi tudi mi počeli kaj takega, kar so delali farizeji? To bi se lahko zgodilo, če bi se ravnali po verskih izročilih naših prednikov, namesto da bi preiskali to, kar je o čaščenju rekel Bog. Pavel je posvaril pred to še kako resnično nevarnostjo, ko je zapisal: »Duh [Navdihnjeni izrek, NW] pa razločno pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove [navdihnjene izreke, NW] in nauke hudobnih duhov.« (1. Timoteju 4:1) Torej ni dovolj samo domnevati, da naše čaščenje Bogu ugaja. Kakor Samarijanka, ki je srečala Jezusa, smo morda tudi mi naše čaščenje podedovali od staršev. Vseeno pa moramo biti prepričani, da to, kar delamo, res ugaja Bogu.
PAZIMO, DA BOGA NE BI ŽALILI
14., 15. Zakaj moramo paziti, pa čeprav smo že nekoliko spoznali Božjo voljo?
14 Iz nepazljivosti lahko storimo kaj takega, kar Bogu ni všeč. Apostol Janez je na primer padel pred noge angela, ‚da bi ga molil [častil, NW]‘. Toda angel ga je posvaril: »Glej, da tega ne storiš! hlapec sem s teboj vred in s tvojimi brati, ki imajo pričevanje Jezusovo; Boga móli [časti, NW]!« (Razodetje 19:10) Ali torej vidite, da je treba paziti, da našega čaščenja ne bi omadeževalo nikakršno malikovanje? (1. Korinčanom 10:14)
15 Nekateri kristjani so začeli obhajati verske običaje, ki Bogu niso bili všeč, zato jih je Pavel vprašal: »Kako da se zopet vračate k prvim naukom, medlim in ubornim, ki jim hočete vnovič sužnjevati? Dneve obhajate in mesece in čase in leta! Bojim se za vas, da bi se ne bil morda zastonj trudil za vas.« (Galatom 4:8–11) Ti kristjani so si sicer že pridobili spoznanje o Bogu, a so potem zašli, ker so začeli obhajati verske običaje in svete dni, kateri pa Jehovu niso bili všeč. Kakor je rekel Pavel, moramo ‚presojati, kaj je Gospodu po volji‘. (Efežanom 5:10)
16. Kako nam besede iz Janezovega evangelija 17:16 in Prvega Petrovega lista 4:3 pomagajo ugotoviti, ali prazniki in običaji ugajajo Bogu?
16 Paziti moramo, da ne bi obhajali verskih praznikov in drugih običajev, ki nasprotujejo Božjim načelom. (1. Tesaloničanom 5:21) Jezus je na primer o svojih sledilcih rekel: »Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Janez 17:16) Ali vaša vera sodeluje pri slovesnostih in praznikih, ki kršijo načelo nevtralnosti do zadev tega sveta? Ali vaši soverniki kdaj sodelujejo pri običajih in praznovanjih, kjer se ljudje vedejo tako, kot je opisal apostol Peter? Ta je namreč napisal: »Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju in nespodobnem malikovanju.« (1. Petrov 4:3)
17. Zakaj naj bi se ogibali vsega, v čemer se kaže duh tega sveta?
17 Apostol Janez je poudaril, da bi se morali ogibati vseh navad, v katerih se kaže duh brezbožnega sveta okrog nas. Takole je zapisal: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temuč je iz sveta. In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:15–17) Ali ste opazili, da bodo tisti, ki ‚delajo voljo Božjo‘, ostali vekomaj? Tako je, če izpolnjujemo Božjo voljo in se ogibamo početja, v katerem se kaže duh tega sveta, lahko upamo na večno življenje!
RAVNAJMO SE PO BOŽJIH VISOKIH MERILIH
18. Kaj so nekateri Korinčani zmotno menili glede vedenja in kaj bi se mi morali iz tega naučiti?
18 Bog sprejema za svoje častilce tiste, ki se podrejajo njegovim visokim moralnim merilom. Nekateri v starem Korintu so zmotno menili, da bo Bog nemoralno vedenje kar trpel. Če beremo besede iz Prvega lista Korinčanom 6:9, 10, lahko spoznamo, kako zelo so se motili. Če hočemo Boga častiti na njemu sprejemljiv način, mu moramo ugajati v besedah in dejanjih. Ali vam vaše čaščenje to omogoča? (Matevž 15:8; 23:1–3)
19. Kako pravo čaščenje vpliva na naše ravnanje z drugimi?
19 Tudi v našem ravnanju z drugimi bi se morala kazati Božja merila. Jezus Kristus nas je spodbudil, naj bomo do drugih takšni, kot bi radi, da bi bili oni do nas, saj je tudi to del pravega čaščenja. (Matevž 7:12) Glede bratoljubja pa je rekel še to: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Jezusovi učenci se morajo med sabo ljubiti ter delati dobro sovernikom in drugim. (Galatom 6:10)
ČAŠČENJE IZ VSE DUŠE
20., 21. a) Kakšno čaščenje hoče Bog? b) Zakaj je Jehova zavrnil Izraelovo čaščenje v Malahijevih dneh?
20 Morda si v srcu želite, da bi Boga častili na njemu sprejemljiv način. Če si to res želite, morate na čaščenje gledati enako kakor Jehova. Učenec Jakob je poudaril, da je res pomembno Božje gledišče in ne naše. Rekel je: »Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom [s stališča našega Boga in Očeta, NW] je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.« (Jakob 1:27) Če torej želimo Bogu ugajati, moramo preiskati svoje čaščenje, da ga ne bi morda omadeževale brezbožne navade oziroma da ne bi opuščali nečesa, kar je za Boga bistvenega pomena. (Jakob 1:26)
21 Jehovu ugaja samo čisto čaščenje, ki ga posameznik opravlja iz vse duše. (Matevž 22:37; Kološanom 3:23) Ko Izraelci kot narod Boga niso tako častili, jim je ta rekel: »Sin spoštuje očeta in hlapec gospodarja. Ako sem torej oče, kje je moja čast? in ako sem Gospod, kje je moj strah?« Boga so s tem, ko so mu žrtvovali slepe, hrome in bolne živali, žalili, zato je takšno čaščenje zavrnil. (Malahija 1:6–8) Jehova je vreden, da ga častimo na najčistejši možni način, in zadovoljil se bo samo z izključno vdanostjo. (2. Mojzesova 20:5, NW; Pregovori 3:9; Razodetje 4:11)
22. Česa se bomo ogibali in kaj bomo delali, če hočemo, da bo Bog naše čaščenje sprejel?
22 Videti je, da se je Samarijanka, ki se je pogovarjala z Jezusom, resnično zanimala za to, da bi Boga častila na njemu sprejemljiv način. Če si to želimo tudi mi, se bomo ogibali vseh naukov in običajev, ki bi nam lahko čaščenje omadeževali. (2. Korinčanom 6:14–18) Prizadevali si bomo pridobiti točno spoznanje o Bogu in izpolnjevati njegovo voljo. Kar najbolj se bomo ravnali po tem, kar pričakuje od posameznika, da bi mu bilo njegovo čaščenje všeč. (1. Timoteju 2:3, 4) Jehovove priče si prizadevajo delati ravno to in vas iskreno vabijo, da bi skupaj z njimi častili Boga »v duhu in resnici«. (Janez 4:24, SSP) Jezus je rekel: »Prav takih častilcev si namreč želi Oče.« (Janez 4:23, SSP) Upamo, da ste takšni tudi vi. Kakor Samarijanka si nedvomno tudi vi želite večnega življenja. (Janez 4:13–15) Toda ljudje se staramo in umiramo. Naslednje poglavje pojasnjuje, zakaj.
PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI
Kakšno čaščenje Bog sprejema, kot je to razvidno iz Janezovega evangelija 4:23, 24?
Kako lahko ugotovimo, ali Bogu določeni običaji in prazniki ugajajo?
Povejte, kaj Bog med drugim pričakuje od nas, da bi naše čaščenje sprejel?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika čez celo 44. stran]
