Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jezus Kristus – ključ do spoznanja o Bogu

Jezus Kristus – ključ do spoznanja o Bogu

4. poglavje

Jezus Kristus – ključ do spoznanja o Bogu

1., 2. Kako vere tega sveta nepooblaščeno spreminjajo ključ, po katerem je mogoče spoznati Boga?

VZEMIMO, da stojite pred vrati s šopom ključev ter tipate za pravim. Mrzlo je in temno, in vi bi že radi prišli noter, a ključ noče odkleniti. Videti je pravi, toda ključavnica se nikamor ne premakne. Res zoprno! Znova pogledate ključe. Ali imate v roki res pravega? Ali vam je ključ kdo poškodoval?

2 Omenjeni prizor je dobra ponazoritev tega, kar se zaradi verske zmešnjave v tem svetu počne s spoznanjem o Bogu. Pravzaprav mnogi nepooblaščeno spreminjajo ključ, ki nam omogoča, da pridemo do tega spoznanja. Ključ, o katerem govorimo, je Jezus Kristus, in ta ključ so nekatere vere zavrgle; za Jezusa se sploh ne zmenijo. Druge so popačile vlogo, ki jo ima Jezus, in ga častijo kot Vsemogočnega Boga. Kakor koli že, če natančno ne razumemo tega glavnega lika, Jezusa Kristusa, nam je pot do spoznanja o Bogu zaprta.

3. Zakaj lahko rečemo, da je Jezus ključ do spoznanja o Bogu?

3 Morda se še spominjate, da je Jezus rekel: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3SSP) Jezus se s to izjavo ni samo širokoustil. V Svetem pismu je vedno znova poudarjeno, da je treba Kristusa točno spoznati. (Efežanom 4:13; Kološanom 2:2; 2. Petrov 1:8; 2:20; vse NW) »O njem [Jezusu Kristusu] pričujejo vsi preroki,« je dejal apostol Peter. (Dejanja 10:43SSP) Apostol Pavel pa je napisal: ‚V [Jezusu] so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.‘ (Kološanom 2:3) Pavel je celo rekel, da se zaradi Jezusa izpolnjujejo vse Jehovove obljube. (2. Korinčanom 1:20) Torej je Jezus Kristus tisti pravi ključ do spoznanja o Bogu. Tega, kar vemo o Jezusu, ne smejo pačiti kriva pojmovanja glede njegove narave in vloge v Božji ureditvi. In zakaj mu njegovi sledilci pripisujejo osrednjo vlogo v Božjih namenih?

OBLJUBLJENI MESIJA

4., 5. Kaj so Božji služabniki upali glede Mesija in koga so v Jezusu videli njegovi učenci?

4 Božji služabniki so že vse od dni zvestega Abela željno pričakovali Seme, ki ga je napovedal sam Bog Jehova. (1. Mojzesova 3:15; 4:1–8; Hebrejcem 11:4) Razodeto je namreč bilo, da bo Seme služilo Božjemu namenu v vlogi Mesija oziroma »Maziljenca«, ki bo ‚naredil konec grehom‘. Poleg tega je bila že v psalmih napovedana tudi veličastnost njegovega Kraljestva. (Daniel 9:24–26; Psalm 72:1–20) In kdo je bil ta Mesija?

5 Predstavljajte si navdušenje mladega Juda, Andreja, ko je poslušal besede Jezusa Nazarečana. Odhitel je k svojemu bratu Simonu Petru in mu rekel: »Našli smo Mesija.« (Janez 1:41) Jezusovi učenci so bili prepričani, da je ravno Jezus obljubljeni Mesija. (Matevž 16:16) In pravi kristjani so bili za to svoje prepričanje, namreč da je Jezus tisti napovedani Mesija oziroma Kristus, pripravljeni dati tudi svoje življenje. Kakšne dokaze pa so imeli za to? Poglejmo si tri sklope dokazov.

DOKAZI, DA JE BIL JEZUS RES MESIJA

6. a) Po kateri rodovni liniji naj bi prišlo obljubljeno Seme in kako vemo, da je Jezus prišel prav po tej liniji? b) Zakaj ni mogel po letu 70 n. š. nihče več, ki bi se razglašal za Mesija, tega tudi dokazati?

6 Prvi sklop dokazov, po katerem lahko Jezusa prepoznamo za obljubljenega Mesija, je Jezusov rod. Jehova je svojemu služabniku Abrahamu povedal, da bo obljubljeno Seme prišlo iz njegove družine. Podobno obljubo so dobili tudi Abrahamov sin Izak, Izakov sin Jakob in Jakobov sin Juda. (1. Mojzesova 22:18; 26:2–5; 28:12–15; 49:10) Rodovna linija, iz katere naj bi prišel Mesija, je bila še natančneje zarisana stoletja kasneje, ko je bilo kralju Davidu rečeno, da bo Mesija prišel iz njegovega rodu. (Psalm 132:11; Izaija 11:1, 10) Matevževa in Lukeževa evangelijska pripoved pa potrjujeta, da je Jezus prišel ravno iz te rodovne linije. (Matevž 1:1–16; Lukež 3:23–38) Jezus je imel veliko smrtnih sovražnikov, toda nobeden od njih ni spodbijal njegove vsem dobro znane rodovne linije. (Matevž 21:9, 15) Očitno je torej, da je njegov rod neizpodbiten. Ko pa so leta 70 n. š. Rimljani opustošili Jeruzalem, so se uničili tudi vsi judovski družinski zapisi, tako da po tem letu ni mogel nihče več dokazati svoje trditve, da je obljubljeni Mesija.

7. a) Kateri sklop dokazov še potrjuje, da je bil Jezus Mesija? b) Kako so se v zvezi z Jezusom izpolnile besede iz Miha 5:1?

7 Drugi sklop dokazov so izpolnjene prerokbe. Številne prerokbe iz Hebrejskih spisov opisujejo različne vidike Mesijevega življenja. Prerok Miha je v osmem stoletju pr. n. š. napovedal, da se bo ta veliki vladar rodil v nepomembnem mestu Betlehemu. V Izraelu sta se tako imenovala dva kraja, vendar pa je bilo v tej prerokbi posebej rečeno, da se bo rodil v Betlehemu Efrati, kjer se je nekoč prej rodil že kralj David. (Miha 5:1) Jezusova starša, Jožef in Marija, sta živela v Nazaretu, kakih 150 kilometrov severno od Betlehema. Med Marijino nosečnostjo pa je rimski vladar, cesar Avgust, ukazal, da se morajo vsi popisati, in to v svojem rodnem kraju. * Zato je moral Jožef svojo nosečo ženo odpeljati v Betlehem, in tam se je rodil Jezus. (Lukež 2:1–7)

8. a) Kdaj in s katerim dogodkom se je začelo šteti 69 »tednov«? b) Kako dolgo je trajalo 69 »tednov« in kaj se je zgodilo, ko so se končali?

8 Prerok Daniel je v šestem stoletju pr. n. š. napovedal, da se bo ‚Maziljenec, vojvoda‘ pojavil 69 »tednov« po izidu povelja, naj se obnovi in pozida Jeruzalem. (Daniel 9:24, 25) Vsak od teh »tednov« je bil dolg sedem let. * Po biblijski in svetni zgodovini so ukaz, naj se pozida Jeruzalem, izdali leta 455 pr. n. š. (Nehemija 2:1–8) Torej naj bi se Mesija pojavil 483 (69 krat 7) let po letu 455 pr. n. š. To pa nas privede ravno v leto 29 n. š., ko je Jehova pomazilil Jezusa s svetim duhom. Jezus je tako postal »Kristus« (kar pomeni »Maziljenec«) oziroma Mesija. (Lukež 3:15, 16, 21, 22)

9. a) Kako so se izpolnile besede iz Psalma 2:2? b) Katere prerokbe so se še izpolnile na Jezusu? (Glej preglednico.)

9 Seveda pa Jezusa niso kar vsi sprejeli za obljubljenega Mesija in tudi to je bilo napovedano v Svetem pismu. Kralj David je po Božjem navdihnjenju napovedal to, kar piše v Psalmu 2:2: »Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega.« Ta prerokba je nakazovala, da se bodo voditelji več kot ene dežele povezali, da bi napadli Jehovovega Maziljenca oziroma Mesija. In tako je tudi bilo. K usmrtitvi Jezusa so pripomogli judovski verski voditelji, kralj Herod in rimski guverner Poncij Pilat. Herod in Pilat, ki sta bila prej sovražnika, sta tedaj postala dobra prijatelja. (Matevž 27:1, 2; Lukež 23:10–12; Dejanja 4:25–28) Več dokazov za to, da je bil Jezus res Mesija, lahko najdete v spremni preglednici z naslovom »Nekatere pomembnejše mesijanske prerokbe«.

10. Kako vse je Jehova pričal v prid temu, da je Jezus res njegov obljubljeni Maziljenec?

10 Tretji sklop dokazov, ki podpira Jezusovo mesijanstvo, pa je pričevanje samega Boga Jehova. Jehova je poslal angele oznanit ljudem, da je Jezus obljubljeni Mesija. (Lukež 2:10–14) Poleg tega je Jehova med Jezusovim življenjem na zemlji sam spregovoril iz nebes in povedal, da mu je Jezus po volji. (Matevž 3:16, 17; 17:1–5) Bog Jehova je dal Jezusu tudi moč, da je delal čudeže. Vsak od teh čudežev je bil nadaljnji Božji dokaz za to, da je Jezus res Mesija, kajti Bog takšne moči nikoli ne bi dal kakemu sleparju. Poleg tega je Jehova po svojem svetem duhu navdihnil tudi evangelijske pripovedi, tako da je dokaz o Jezusovem mesijanstvu postal del Biblije, najbolj prevajane in razširjene knjige v zgodovini. (Janez 4:25, 26)

11. Koliko dokazov obstaja za to, da je bil Jezus res Mesija?

11 Ti sklopi dokazov skupaj vsebujejo na stotine dejstev, ki potrjujejo, da je bil Jezus res obljubljeni Mesija. Pravi kristjani torej v njem upravičeno vidijo ‚njega, o katerem so pričevali vsi preroki,‘ in jim upravičeno pomeni ključ, po katerem je mogoče spoznati Boga. (Dejanja 10:43SSP) Vendar pa se lahko o Jezusu Kristusu naučimo več kot samo to, da je bil Mesija. Od kod je prišel? Kakšen je bil?

JEZUSOV PREDČLOVEŠKI OBSTOJ

12., 13. a) Kako vemo, da je Jezus obstajal v nebesih, preden je prišel na zemljo? b) Kdo je »Beseda« in kaj je počel, preden je postal človek?

12 Jezusovo življenjsko pot bi lahko razdelili na tri razdobja. Prvo se je začelo veliko prej, preden se je rodil na zemlji. V Mihu 5:1 piše, da Mesija izvira »od nekdaj, iz davnih dni« (SSP). Pa tudi Jezus je zase rekel, da je prišel »od zgoraj«, se pravi iz nebes. (Janez 8:23; 16:28) In kako dolgo je bival v nebesih, preden je prišel na zemljo?

13 Jezus se je imenoval Božji ‚edinorojeni Sin‘, ker ga je Jehova ustvaril neposredno. (Janez 3:16) Po njem, ‚prvorojencu vse stvaritve‘, je nato Bog ustvaril vse drugo. (Kološanom 1:15; Razodetje 3:14) V Janezovem evangeliju 1:1 piše, da je bil »Beseda« (Jezus v svojem predčloveškem obstoju) pri Bogu »v začetku«. Torej je bil Beseda pri Jehovu, ko so bila ustvarjena ‚nebesa in zemlja‘. Ko je Bog rekel »Naredimo človeka po svoji podobi«, je govoril Besedi. (1. Mojzesova 1:1, 26) Podobno je ta Beseda moral biti tudi Božji ljubljeni »delovodja«, ki ga Pregovori 8:22–31 opisujejo kot poosebljeno modrost in ki je ob Jehovu sodeloval pri ustvarjanju vsega obstoječega. Potem ko ga je Jehova ustvaril, je ta bil dolge veke pri Bogu v nebesih, preden je na zemlji postal človek.

14. Zakaj je Jezus imenovan »podoba Boga nevidnega«?

14 Zato ni nič čudnega, da je Jezus v Listu Kološanom 1:15 imenovan »podoba Boga nevidnega«! V dolgih letih tesnega druženja je poslušni Sin postal točno tak kot njegov Oče, Jehova. To pa je še en razlog več za to, da je Jezus res ključ do oživljajočega spoznanja o Bogu. Vse, kar je Jezus storil med bivanjem na zemlji, je natanko to, kar bi storil Jehova. Zato spoznavati Jezusa pomeni tudi bolje spoznavati Jehova. (Janez 8:28; 14:8–10) Jasno je torej, da je nadvse pomembno, da o Jezusu Kristusu izvemo še več.

JEZUSOVA ŽIVLJENJSKA POT NA ZEMLJI

15. Kako se je Jezus rodil kot popoln otrok?

15 Drugo razdobje Jezusove življenjske poti je potekalo tu na zemlji. Jezus se je voljno podredil, ko je Bog njegovo življenje prenesel iz nebes v telo zveste judovske device Marije. Jehova je s svojim mogočnim svetim duhom oziroma dejavno silo Marijo ‚obsenčil‘, tako da je ta zanosila in nazadnje rodila popolnega otroka. (Lukež 1:34, 35) Jezus ni podedoval ničesar nepopolnega, saj je njegovo življenje prihajalo od popolnega Vira. Odraščal je v skromnem domu kot posvojeni sin tesarja Jožefa in je bil prvi od več otrok v družini. (Izaija 7:14; Matevž 1:22, 23; Marko 6:3)

16., 17. a) Od kod Jezusu moč, da je delal čudeže, in kateri so bili nekateri od teh čudežev? b) Naštejte nekaj Jezusovih lastnosti.

16 To, kako močno je bil Jezus vdan Bogu Jehovu, je bilo očitno že pri njegovih 12 letih. (Lukež 2:41–49) Ko je odrastel in se pri 30 letih lotil strežbe, je dokazal tudi svojo neizmerno ljubezen do soljudi. Ko je po Božjem svetem duhu dobil moč delati čudeže, je sočutno ozdravljal bolne, hrome, pohabljene, slepe, gluhe in gobave. (Matevž 8:2–4; 15:30) Nahranil je na tisoče lačnih. (Matevž 15:35–38) Pomiril je vihar, ki je ogrožal varnost njegovih prijateljev. (Marko 4:37–39) In ne samo to, obujal je celo mrtve. (Janez 11:43, 44) Ti čudeži so dobro uveljavljena zgodovinska dejstva. Še celo Jezusovi sovražniki so priznali, da »dela veliko čudežev«. (Janez 11:47, 48)

17 Jezus je prepotoval vso svojo domovino in ljudi učil o Božjem kraljestvu. (Matevž 4:17) Dal je tudi brezhiben zgled potrpežljivosti in razumnosti. Še celo ko so ga njegovi učenci razočarali, je sočutno pripomnil: »Duh je sicer voljan, ali meso je slabo.« (Marko 14:37, 38) Bil pa je tudi pogumen in je tistim, ki so prezirali resnico in zatirali nemočne, odkrito povedal, kar jim je šlo. (Matevž 23:27–33) Predvsem pa je popolnoma posnemal Očetov zgled ljubezni. Jezus je bil pripravljen celo umreti, da bi lahko nepopolni ljudje imeli upanje za prihodnost. Torej lahko o Jezusu upravičeno govorimo kot o ključu, po katerem je mogoče spoznati Boga. Da, on je živi ključ! Toda zakaj pravimo živi ključ? S tem prehajamo že v tretje razdobje njegove življenjske poti.

JEZUS DANES

18. Kako naj si Jezusa Kristusa predstavljamo danes?

18 Biblija sicer res poroča o Jezusovi smrti, toda Jezus zdaj živi! Več sto ljudi v prvem stoletju n. š. je bilo priča dejstvu, da je vstal od mrtvih. (1. Korinčanom 15:3–8) V skladu s prerokbami je potem sedel na Očetovo desnico in čakal, da bo v nebesih prejel kraljevsko oblast. (Psalm 110:1; Hebrejcem 10:12, 13) Kako naj si torej Jezusa predstavljamo danes? Ali naj si ga zamišljamo kot nebogljeno dete v jaslicah? Ali pa kot trpečega človeka, ki ga ravno usmrčujejo? Ne. Jezus je mogočen kralj, ki že vlada! In zelo kmalu bo svojo vlado vidno razodel nad našo zemljo, na kateri je toliko težav.

19. Kaj bo Jezus zelo kmalu ukrenil?

19 Kralj Jezus Kristus je v Razodetju 19:11–15 živo opisan, kako prihaja z veliko močjo uničit hudobne. Ta ljubeči nebeški Vladar mora gotovo že zelo nestrpno čakati, da bo naredil konec trpljenju, ki ga danes doživljajo milijoni! In enako močno si želi pomagati tistim, ki si prizadevajo posnemati njegov popolni zgled, ki ga je dal, ko je bil še na zemlji. (1. Petrov 2:21) Hoče jih obvarovati med hitro se bližajočo »vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«, pogosto imenovano harmagedon, da bi lahko večno živeli na zemlji kot podložniki Božjega nebeškega Kraljestva. (Razodetje 7:9, 14; 16:14, 16)

20. Kaj bo Jezus storil za človeštvo med svojo tisočletno vladavino?

20 Jezus bo med napovedano tisočletno vladavino miru delal čudeže v prid vsega človeštva. (Izaija 9:6, 7; 11:1–10; Razodetje 20:6) Ozdravil bo vsakršno bolezen in naredil konec smrti. Obudil bo milijarde mrtvih, da bodo tudi ti imeli možnost živeti večno na zemlji. (Janez 5:28, 29) Več o tem Mesijanskem kraljestvu se boste gotovo z veseljem poučili v enem od naslednjih poglavij. O nečem pa ste lahko trdno prepričani: niti zamisliti si ne moremo, kako čudovito bo živeti pod to kraljestveno vlado. Zato je nadvse pomembno, da se že sedaj bolje seznanimo z Jezusom Kristusom! Res, bistveno je, da nikoli ne pozabimo na Jezusa, ki je živi ključ do spoznanja o Bogu, spoznanja, ki vodi v večno življenje.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 7 Ta popis je rimskemu imperiju omogočil boljšo izterjavo davkov. Tako je Avgust nevede pomagal izpolniti prerokbo o vladarju, ki naj bi ‚velel izterjevalcu davkov, naj prehodi kraljestvo‘. V isti prerokbi je bilo napovedano še to, da bo »knez [. . .] zaveze«, oziroma Mesija, »strt« v dneh naslednika tega vladarja. Jezusa so usmrtili med vlado Avgustovega naslednika Tiberija. (Daniel 11:20–22)

^ odst. 8 Stari Judje so bili na splošno navajeni na letne tedne. Tako kot je bil na primer vsak sedmi dan sobotni oziroma sabatni dan, tako je bilo tudi vsako sedmo leto sobotno leto. (2. Mojzesova 20:8–11; 23:10, 11)

PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI

Kako je Jezusova rodovna linija dokaz za to, da je bil Jezus res Mesija?

Naštejte nekaj mesijanskih prerokb, ki so se uresničile na Jezusu.

S čim je Bog neposredno pokazal, da je Jezus njegov Maziljenec?

Zakaj je Jezus živi ključ, po katerem je mogoče spoznati Boga?

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 37]

NEKATERE POMEMBNEJŠE MESIJANSKE PREROKBE

PREROKBA DOGODEK URESNIČITEV

ZGODNJA LETA ŽIVLJENJA

Izaija 7:14 Rodi ga devica Matevž 1:18–23

Jeremija 31:15 Po njegovem rojstvu pomorijo dojenčke Matevž 2:16–18

NJEGOVA STREŽBA

Izaija 61:1, 2 Dobi nalogo od Boga Lukež 4:18–21

Izaija 9:1, 2 Zaradi njegove strežbe Matevž 4:13–16

so ljudje videli veliko svetlobo

Psalm 69:9 Goreč za Jehovovo hišo Janez 2:13–17

Izaija 53:1 Ne verjamejo mu Janez 12:37, 38

Zaharija 9:9; V Jeruzalem vstopi na Matevž 21:1–9

Psalm 118:26 osličinem žrebetu; pozdravijo ga kot kralja

in kot tistega, ki prihaja

v Jehovovem imenu

IZDAJSTVO IN SMRT

Psalm 41:9; 109:8 En apostol nezvest; Dejanja 1:15–20

izda Jezusa in kasneje

ga zamenjajo

Zaharija 11:12 Izdan za 30 srebrnikov Matevž 26:14, 15

Psalm 27:12 Zoper njega privedejo Matevž 26:59–61

lažne priče

Psalm 22:18 Za njegova oblačila Janez 19:23, 24

mečejo kocko

Izaija 53:12 Prištet h grešnikom Matevž 27:38

Psalm 22:7, 8 Med umiranjem zasmehovan Marko 15:29–32

Psalm 69:21 Dajo mu piti ocet Marko 15:23, 36

Izaija 53:5NW; Preboden Janez 19:34, 37

Zaharija 12:10

Izaija 53:9 Pokopan pri bogatinu Matevž 27:57–60

Psalm 16:8–11 Obujen pred trohnenjem Dejanja 2:25–32;

13:34–37

[Slika na strani 35]

Bog je dal Jezusu moč, da je ozdravljal bolne