Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj je Bog naredil, da bi rešil človeštvo

Kaj je Bog naredil, da bi rešil človeštvo

7. poglavje

Kaj je Bog naredil, da bi rešil človeštvo

1., 2. a) Kako je rimski stotnik spoznal, kdo je Božji Sin? b) Zakaj je Jehova dovolil, da Jezus umre?

NEKEGA pomladnega popoldneva pred skoraj 2000 leti je rimski stotnik gledal, kako je troje mož počasi in mukoma umiralo. Vojaku je vzbudil pozornost še zlasti eden – Jezus Kristus. Tega so pribili na lesen kol. Ko se je približal trenutek njegove smrti, je sredi dneva nebo otemnelo. Ko pa je umrl, se je zemlja silovito stresla in vojak je vzkliknil: »Resnično je bil ta človek Sin Božji.« (Marko 15:39)

2 Božji Sin! Vojak je imel prav. Ravnokar je bil priča najpomembnejšemu dogodku, kar jih je svet kdaj videl. Že Bog sam je pred tem Jezusa nekajkrat imenoval za svojega ljubljenega Sina. (Matevž 3:17; 17:5) Zakaj je torej Jehova dovolil, da je njegov Sin umrl? Ker je Jehova ravno s tem pričel reševati človeštvo iz greha in smrti.

IZBRAN ZA POSEBEN NAMEN

3. Zakaj je bilo primerno, da je Bog za poseben namen glede človeštva izbral prav svojega edinorojenega Sina?

3 Že prej v tej knjigi smo spoznali, da je Jezus živel, še preden je prišel kot človek na zemljo. Imenovan je Božji ‚edinorojeni Sin‘, ker ga je Jehova ustvaril neposredno, vse drugo pa je potem ustvaril po njem. (Janez 3:18; Kološanom 1:16) Jezusu je bilo še zlasti pri srcu človeštvo. (Pregovori 8:30, 31SSP) Nič čudnega torej, da je Jehova takrat, ko je človeštvo zapadlo smrtni obsodbi, za poseben namen izbral prav svojega edinorojenega Sina.

4., 5. Kaj je bilo v Bibliji razodeto glede mesijanskega Semena, še preden je Jezus prišel na zemljo?

4 Bog je že v edenskem vrtu, ko je izrekel kazen nad Adamom, Evo in Satanom, govoril o prihodnjem Rešitelju, o ‚semenu‘. To Seme, ali potomec, naj bi naredilo konec strahotnim tegobam, ki jih je povzročil Satan Hudič, »kača stara«. Pravzaprav naj bi obljubljeno Seme strlo Satana in vse tiste, ki mu sledijo. (1. Mojzesova 3:15; 1. Janezov 3:8; Razodetje 12:9)

5 Minevala so stoletja in Bog je o tem Semenu, imenovanem tudi Mesija, postopoma razodeval vedno več. Iz preglednice na 37. strani je razvidno, da so številne prerokbe opisovale podrobnosti o mnogih vidikih njegovega življenja na zemlji. Za to, da bi izpolnil svojo vlogo v Božjih namenih, naj bi na primer pretrpel tudi strahotno trpinčenje. (Izaija 53:3–5)

ZAKAJ NAJ BI MESIJA UMRL

6. Kaj naj bi Mesija po besedah iz Daniela 9:24–26 izpolnil in kako?

6 Prerokba iz Daniela 9:24–26 je napovedala, da bo Mesija – Božji Maziljenec – izpolnil veličasten namen. Na zemljo naj bi prišel zato, »da preneha odpad in se naredi konec grehom ter da se stori poravnava za krivico in se privede večna pravičnost«. Mesija naj bi zvesto človeštvo rešil obsojenosti na smrt. In kako naj bi to naredil? Iz prerokbe je razvidno, da naj bi bil »iztrebljen« oziroma usmrčen.

7. Zakaj so Judje žrtvovali živali in kaj so te predpodabljale?

7 Starim Izraelcem je bil pojem sprave za greh dobro poznan. Pri svojem čaščenju pod postavo, ki jim jo je Bog dal po Mojzesu, so redno žrtvovali živali. Ta žrtvovanja so izraelsko ljudstvo spominjala, da ljudje potrebujejo nekaj, kar bi zadoščalo za spravo oziroma pokritje njihovih grehov. Apostol Pavel je to načelo povzel z naslednjimi besedami: »Brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje.« (Hebrejcem 9:22) Vendar za kristjane zahteve mojzesovske postave, med drugim tudi žrtvovanje, ne veljajo več. (Rimljanom 10:4; Kološanom 2:16, 17) Kristjani tudi vedo, da živalske žrtve ne prinašajo trajnega in popolnega odpuščanja grehov. Ne, te žrtvene daritve so predpodabljale veliko dragocenejšo žrtev, namreč žrtev Mesija ali Kristusa. (Hebrejcem 10:4, 10; primerjaj Galatom 3:24.) Vseeno pa se morda sprašujete: ‚Ali je Mesija res moral umreti?‘

8., 9. Kaj dragocenega sta Adam in Eva zapravila in kako je njuno ravnanje vplivalo na njune potomce?

8 Da, Mesija je moral umreti, da bi človeštvo lahko bilo kdaj rešeno. Da bi razumeli zakaj, se moramo v mislih vrniti v edenski vrt in skušati dojeti neizmernost tega, kar sta Adam in Eva zapravila z uporom zoper Boga. Prej se jima je obetalo večno življenje! Kot Božja otroka sta bila z Bogom v neposrednem odnosu. Toda ko sta zavrnila Jehovovo vladarstvo, sta bila ob vse to, človeškemu rodu pa sta nakopala greh in smrt. (Rimljanom 5:12)

9 Bilo je tako, kot da bi naša prastarša, Adam in Eva, zapravila neizmerno bogastvo in zabredla v velikanski dolg. Ta dolg sta potem zapustila svojim potomcem. Ker se nihče od nas ni rodil popoln in brezgrešen, smo vsi grešni in vsi umiramo. Kadar zbolimo ali pa koga ranimo z besedo, ki bi jo najraje vzeli nazaj, okušamo posledice podedovanega dolga, namreč človeško nepopolnost. (Rimljanom 7:21–25) Naše edino upanje je to, da dobimo nazaj tisto, kar je Adam zapravil. Vendar pa si popolnega človeškega življenja ne moremo zaslužiti. Ker vsi nepopolni ljudje grešimo, si zaslužimo edinole smrt, ne pa življenja. (Rimljanom 6:23)

10. Kaj je bilo potrebno za odkup tistega, kar je Adam zapravil?

10 Ali pa se je dalo v zameno za življenje, ki ga je Adam zapravil, ponuditi kaj drugega? Po Božjem merilu za pravico se je zahtevala enakost, »življenje za življenje«. (2. Mojzesova 21:23) Torej je bilo treba za odkup življenja, ki je bilo izgubljeno, ponuditi drugo življenje. Zadostovalo pa ni kar katero koli življenje. V Psalmu 49:7, 8 o nepopolnih ljudeh piše: »Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj).« Ali je potemtakem stanje brezupno? Nikakor.

11. a) Kaj v hebrejščini pomeni beseda »odkupnina«? b) Kdo je lahko edini odkupil človeštvo in zakaj?

11 V hebrejščini beseda »odkupnina« pomeni znesek, ki se ga plača za odkup ujetnika, in hkrati zaznamuje tudi enakovrednost. Samo človek s popolnim življenjem bi lahko daroval to, kar bi bilo enakovredno temu, kar je Adam zapravil. Po Adamu pa je bil edini popolni človek, ki se je rodil na zemlji, Jezus Kristus. Zato Biblija Jezusa imenuje »zadnji Adam« in nam tudi zagotavlja, da je Kristus »dal samega sebe v [ustrezno, NW] odkupnino za vse«. (1. Korinčanom 15:45; 1. Timoteju 2:5, 6) Adam je na svoje otroke prenesel smrt, Jezusova zapuščina pa je večno življenje. V Prvem listu Korinčanom 15:22 je pojasnjeno: »Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« Jezus je zato ustrezno imenovan »Oče večnosti«. (Izaija 9:6, 7)

KAKO JE BILA ODKUPNINA PLAČANA

12. Kdaj je Jezus postal Mesija in na kakšno življenjsko pot je potem stopil?

12 Jezus je jeseni leta 29 n. š. odšel k svojemu sorodniku Janezu, da bi se dal krstiti in bi s tem pokazal, da je pripravljen izpolnjevati Božjo voljo. Jehova ga je ob tej priložnosti mazilil s svetim duhom in Jezus je tako postal Mesija oziroma Kristus, torej Božji maziljenec. (Matevž 3:16, 17) Jezus se je potem lotil svoje strežbe, ki je trajala tri leta in pol. Prepotoval je vso svojo domovino, ob tem pa oznanjeval o Božjem kraljestvu in zbiral zveste sledilce. Toda skladno z napovedmi so mu kmalu začeli nasprotovati. (Psalm 118:22; Dejanja 4:8–11)

13. Kateri dogodki so vodili do tega, da je Jezus kot značajen človek umrl?

13 Jezus je pogumno razkrinkal hinavščino verskih voditeljev, zato so ga ti hoteli umoriti. Navsezadnje so zoper njega skovali grdo zaroto, ki je obsegala izdajstvo, nezakonito prijetje in sodni proces ter lažno obtožbo, da hujska k uporu. Jezusa so tepli, pljuvali nanj, se mu posmehovali ter ga šibali, in to z bičem, ki je trgal meso. Rimski guverner Poncij Pilat ga je nato obsodil na smrt na mučilnem kolu. Pribili so ga na lesen kol, na katerem je potem pokončno visel. Vsak dih mu je bil muka, minile pa so dolge ure, preden je umrl. Jezus je skozi vso to mučno preizkušnjo ostal popolnoma značajen do Boga.

14. Zakaj je Bog dovolil, da njegov Sin trpi in umre?

14 Tako je Jezus 14. nisana leta 33 n. š. dal svoje življenje »v odkupnino za mnoge«. (Marko 10:45; 1. Timoteju 2:5, 6) Jehova je lahko iz nebes videl svojega ljubljenega Sina trpeti in umreti. Zakaj je dovolil, da se je zgodilo nekaj tako groznega? Zato, ker je ljubil človeštvo. Jezus je rekel: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Poleg tega se lahko od Jezusove smrti naučimo tudi to, da je Jehova Bog popolne pravice. (5. Mojzesova 32:4) Nekateri se morda sprašujejo, zakaj ni enostavno odstopil od svojih načel glede pravice, po katerih je treba dati življenje za življenje, in pozabil na plačilo za Adamovo grešno ravnanje. Razlog se skriva v tem, da je Jehova vedno zvest svojim zakonom in se po njih ravna, pa naj ga to še tako drago stane.

15. Kaj je Jehova naredil, glede na to, da bi bilo nepravično, če bi dovolil, da Jezus za večno premine?

15 Jehovova pravica pa je tudi zahtevala, da se mora Jezusova smrt srečno iziti. Ali bi navsezadnje Bog ravnal pravično, če bi zvestega Jezusa pustil večno mrtvega? Seveda ne! V Hebrejskih spisih je bilo prerokovano, da Bog svojega zvestovdanega ne bo pustil v grobu. (Psalm 16:10; Dejanja 13:35NW) Mrtev je bil nepolne tri dni, potem pa ga je Bog Jehova obudil v življenje kot mogočno duhovno stvarjenje. (1. Petrov 3:18)

16. Kaj je Jezus storil po vrnitvi v nebesa?

16 Jezus se je ob smrti za vedno odpovedal svojemu človeškemu življenju. Po tem, ko je bil povzdignjen v nebeško življenje, je postal oživljajoč duh. Še več, ko se je vzdignil v najsvetejše mesto v vesolju, se je znova pridružil svojemu dragemu Očetu in mu formalno izročil vrednost svojega popolnega človeškega življenja. (Hebrejcem 9:23–28) Vrednost tega dragocenega življenja je potem lahko začela veljati v prid poslušnega človeštva. Kaj pa to pomeni za vas?

KRISTUSOVA ODKUPNINA IN VI

17. Kako lahko na temelju Kristusove odkupne žrtve prejmemo odpuščanje?

17 Razmislite o tem, kako vam je Kristusova odkupna žrtev že zdaj v trojno korist. Prvič, po njej so vam lahko odpuščeni grehi. Po veri v prelito Jezusovo kri smo ‚odrešeni‘, da, ‚odpuščeni so nam grehi‘. (Efežanom 1:7) Četudi smo se v čem hudo pregrešili, lahko Boga v Jezusovem imenu prosimo za odpuščanje. Če se resnično pokesamo, Jehova za nas uveljavi vrednost odkupne žrtve svojega Sina. Za nas ne zahteva smrtne kazni, ki si jo z grešenjem sicer nakopljemo, temveč nam odpusti in nas blagoslovi s čisto vestjo. (Dejanja 3:19; 1. Petrov 3:21)

18. Kako nam Jezusova žrtev vliva upanje?

18 Drugič, Kristusova odkupna žrtev je temelj našega upanja za prihodnost. Apostol Janez je v videnju videl, da bo »velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti,« preživela prihajajoči katastrofalni konec te stvarnosti. In zakaj bo ta množica preživela, medtem ko bo Bog toliko drugih ljudi uničil? Angel je Janezu povedal, da je velika množica ‚oprala oblačila svoja in jih pobelila v krvi Jagnjetovi‘, v krvi Jezusa Kristusa. (Razodetje 7:9, 14) Vse dokler bomo verovali v prelito kri Jezusa Kristusa in živeli skladno z Božjimi zahtevami, bomo v Božjih očeh čisti in bomo imeli upanje na večno življenje.

19. Kako je Kristusova žrtev dokaz, da vas Kristus in njegov Oče ljubita?

19 Tretjič, odkupna žrtev je največji dokaz Jehovove ljubezni. V Kristusovi smrti se jasno kažeta dve največji dejanji ljubezni v zgodovini vesolja: 1. ljubezen, ki jo je pokazal Bog, ko je poslal svojega Sina, da je umrl za nas, in 2. ljubezen, ki jo je pokazal Jezus, ko je voljno dal samega sebe, da nas je odkupil. (Janez 15:13; Rimljanom 5:8) Če resnično verujemo, velja ta ljubezen za slehernega med nami. Apostol Pavel je rekel: ‚Sin Božji me je ljubil in dal samega sebe zame.‘ (Galatom 2:20; Hebrejcem 2:9; 1. Janezov 4:9, 10)

20. Zakaj bi morali verovati v Jezusovo odkupno žrtev?

20 Pokažimo torej, da smo Bogu in Kristusu resnično hvaležni za njuno ljubezen, tako da verujemo v Jezusovo odkupno žrtev. To namreč vodi v večno življenje. (Janez 3:36) Vendar pa Jezus na zemlji ni živel in umrl predvsem zato, da bi nam omogočil rešitev. Ne, njegova glavna skrb je bilo neko drugo, še pomembnejše vprašanje, ki je vesoljnega pomena. Kot bomo videli v naslednjem poglavju, se to vprašanje tiče vseh nas, ker pokaže, zakaj Bog na tem svetu že tako dolgo dopušča hudobijo in trpljenje.

PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI

Zakaj je moral Jezus umreti, da je odkupil človeštvo?

Kako je bila odkupnina plačana?

Kako vse vam koristi odkupnina?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika čez celo 67. stran]