11. poglavje

To so zadnji dnevi!

1. Zakaj se mnogi čutijo kar nekako izgubljene, ko premišljujejo o dogajanju po svetu, in kje lahko glede tega najdemo zanesljivo razlago?

KAKO neki je naš nemirni svet zašel tako daleč? Kam nas vse to pelje? Ali ste se že kdaj spraševali kaj takega? Mnogi se čutijo kar nekako izgubljene, ko opazujejo dogajanje po svetu. Ob vojnah, boleznih in kriminalu, ki so danes že nekaj vsakdanjega, se ljudje sprašujejo, kaj jih čaka v prihodnosti. Vladni voditelji ponujajo kaj malo upanja. Vendar pa nam je Bog v svoji Besedi postregel z zanesljivo razlago glede teh tegobnih dni. Biblija nam pomaga zanesljivo uvideti, kje v toku časa smo. Pokaže nam, da živimo v »zadnjih dneh« te stvarnosti. (2. Timoteju 3:1)

2. Kaj so Jezusa vprašali njegovi učenci in kaj je Jezus odgovoril?

² Razmislite denimo o tem, kako je Jezus tri dni pred smrtjo odgovoril svojim učencem, ko so ga ti vprašali: »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« * (Matevž 24:3, NW) Spregovoril je o konkretnih svetovnih dogodkih in razmerah, ki bodo jasno izpričevali, da so se tej brezbožni stvarnosti začeli pisati zadnji dnevi.

3. Zakaj gre na zemlji, odkar je Jezus zavladal, vse le še na slabše?

 ³ Že v prejšnjem poglavju smo videli, da nas biblijska kronologija navaja na sklep, da je Božje kraljestvo že začelo vladati. Toda kako je to mogoče? Odtlej gre namreč vse le še na slabše, ne pa na boljše. Vendar je ravno to tehten dokaz, da je Božje kraljestvo že zavladalo. Kako to? Iz Psalma 110:2 izvemo, da bo Jezus nekaj časa vladal »sredi sovražnikov svojih«. In res je bilo prvo, kar je storil kot kralj v nebesih, to, da je Satana in njegove demonske angele izgnal v bližino zemlje. (Razodetje 12:9) Kakšen je bil izid tega? Zgodilo se je ravno to, kar je bilo napovedano v Razodetju 12:12: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« Mi zdaj živimo v tem »malo časa«.

4. Katere so med drugim značilnosti zadnjih dni in kaj te kažejo? (Glej okvir.)

⁴ Ne bi nas torej smelo presenetiti, da je Jezus na vprašanje, kaj bo znamenje njegove navzočnosti in sklenitve stvarnosti, odgovoril z nič kaj razveseljivimi besedami. Razni elementi tega znamenja so navedeni v okvirju na 102. strani. In kot vidite, krščanski apostoli Pavel, Peter in Janez navajajo še nekatere druge podrobnosti glede zadnjih dni. Res je, da gre pri večini značilnosti tega znamenja in zadnjih dni za zelo boleče razmere. Vseeno pa bi nas moralo izpolnjevanje teh prerokb prepričati, da se ta hudobna stvarnost bliža svojemu koncu. Poglejmo si pobliže nekatere od glavnih značilnosti zadnjih dni.

ZNAČILNOSTI ZADNJIH DNI

5., 6. Kako se izpolnjujeta prerokbi o vojskovanju in lakoti?

⁵ »Vstane [. . .] narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo.« (Matevž 24:7; Razodetje 6:4) Pisatelj Ernest Hemingway je prvo svetovno vojno imenoval »najobsežnejše, najbolj morilsko, najslabše zrežirano mesarsko klanje, kar jih je kdaj videl svet«. V knjigi The World in  the Crucible —1914–1919 piše, da je bila to »vojna povsem novih razsežnosti, prva totalna vojna, kar jih je doživelo človeštvo. Po času trajanja, intenzivnosti in obsegu je prekosila vse, kar je človek dotlej poznal ali bi vsaj mogel pričakovati.« Nato je nastopila druga svetovna vojna, ki je bila še mnogo bolj uničevalna od prve. »Dvajsetemu stoletju,« pravi profesor zgodovine Hugh Thomas, »gospodujejo brzostrelka, tank, bombnik B-52, jedrska bomba in nazadnje še raketa. Zaznamujejo ga vojne, ki so bolj krvave in uničevalne kot kdaj prej.« Resda je bilo po koncu hladne vojne veliko govora o razorožitvi. Kljub temu naj bi po oceni v nekem poročilu tudi po predlaganih omejitvah ostalo še približno od 10.000 do 20.000 jedrskih bojnih  konic – več kot 900-krat več od skupne bojne moči, uporabljene v drugi svetovni vojni.

⁶ »Bodo lakote.« (Matevž 24:7; Razodetje 6:5, 6, 8) Od leta 1914 je bilo vsaj 20 hujših lakot, ki so med drugim prizadele Bangladeš, Burundi, Etiopijo, Grčijo, Indijo, Kambodžo, Kitajsko, Nigerijo, Ruando, Rusijo, Somalijo in Sudan. Vendar pa lakote ne povzroča vedno pomanjkanje hrane. »V zadnjih desetletjih se zaloge hrane po svetu množijo hitreje kot svetovno prebivalstvo,« je sklenila skupina kmetijskih strokovnjakov in gospodarstvenikov. »Ker pa vsaj 800 milijonov ljudi še vedno živi v skrajni revščini, [. . .] si od vsega tega izobilja ne morejo kupiti niti toliko, da bi se dvignili nad raven kronične nedohranjenosti.« Spet drugje pa gre za politično mešetarjenje. Dr. Abdelgalil Elmekki s torontske univerze navaja dva zgleda za to, kako so tisoči stradali, medtem ko je njihova država izvažala ogromne količine hrane. Kot kaže, je njihovim vladam šlo bolj za to, da bi iztržile devize za financiranje svojih vojn, kot pa da  bi nahranile svoje državljane. In kaj je sklenil dr. Elmekki? Da je lakota pogosto le »stvar porazdelitve in vladne politike«.

7. Kakšna so dejstva glede današnjih kug?

⁷ »Kuge.« (Lukež 21:11; Razodetje 6:8) Španska gripa je v letih 1918–19 terjala vsaj 21 milijonov življenj. »Še nikoli ni v zgodovini sveta kdor koli ali kar koli pomorilo toliko ljudi tako na hitro,« piše A. A. Hoehling v The Great Epidemic. Danes pa kuge še kar razsajajo. Leta 1998 je rak pomoril več kot sedem milijonov ljudi. Diarejska obolenja vsako leto terjajo med otroki, mlajšimi od pet let, štiri milijone smrtnih žrtev, dva milijona življenj pa pokosi tuberkuloza. Zaradi infekcijskih obolenj dihal, zlasti pljučnice, vsako leto umre 3,5 milijona še ne petletnih dečkov in deklic. Kar 2,5 milijarde ljudi – skoraj polovica svetovnega prebivalstva – oboleva za boleznimi, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja ali okužbe vode ter zaradi slabih higienskih razmer. Nov opomin, da človek kljub nemajhnim medicinskim dosežkom ni zmožen kug resnično zatreti, je zdaj tudi aids.

8. Kako ljudje kažejo, da so »lakomni«?

⁸ »Ljudje bodo [. . .] lakomni.« (2. Timoteju 3:2) Zdi se, da ljudje povsod po svetu nenasitno hlepijo po večjem bogastvu. »Uspešnost« se pogosto meri po višini dohodkov, »kaj je kdo dosegel« pa po tem, koliko ima pod palcem. »Pridobitništvo bo še naprej ena glavnih gonilnih sil ameriške družbe [. . .], hkrati pa bo to čedalje pomembnejša sila tudi na drugih poglavitnejših trgih,« je izjavila podpredsednica neke oglaševalne agencije. Ali se kaj takšnega dogaja tudi tam, kjer živite vi?

9. Kaj lahko rečemo o napovedani neposlušnosti staršem?

⁹ »Roditeljem nepokorni.« (2. Timoteju 3:2) Dandanes starši, učitelji in drugi iz lastnih izkušenj vidijo, da so mnogi otroci nespoštljivi in neubogljivi. Nekateri od njih se s tem zgolj odzivajo na slabo vedenje svojih staršev oziroma jih v  tem posnemajo. Vedno več otrok izgublja zaupanje v šolo, zakon, religijo ter svoje starše in se vsemu temu tudi upirajo. »Videti je,« pravi neki dolgoletni učitelj, »da imajo na splošno do vsega zelo malo spoštovanja.« K sreči pa so mnogi bogaboječi otroci zgledni v vedenju.

10., 11. Kaj dokazuje, da so ljudje surovi in jim manjka naravnega srčnega čuta?

¹⁰ »Surovi.« (2. Timoteju 3:3) Grška beseda, prevedena s »surovi«, pomeni ‚neukročeni, divji, ki nimajo čuta in sočutja do sočloveka‘. Kako dobro to opisuje mnoge današnje hudodelce! »Življenje je tako travmatično, tako prepolno krvavih grozodejstev, da mora človek imeti res dober želodec, če želi brati dnevne novice,« je pisalo v nekem uvodniku. Po besedah nekega stanovanjskega varnostnika si mnogi mladi, kot vse kaže, zatiskajo oči pred posledicami svojih dejanj. Rekel je: »Govorijo si: ‚Kaj vem, kaj bo jutri. Kar hočem, hočem imeti danes.‘«

¹¹ »Brez naravnega srčnega čuta.« (2. Timoteju 3:3, NW) Ta besedna zveza je prevod grške besede, ki pomeni »brezsrčni, nečloveški« in zaznamuje »pomanjkanje naravne, družinske naklonjenosti«. (The New International Dictionary of New Testament Theology) In ravno v okolju, kjer naj bi takšna naklonjenost najbolj uspevala, namreč doma, je velikokrat ni. Poročila o nasilju nad zakonskim partnerjem, otroki in celo ostarelimi starši postajajo že vznemirljivo pogosta. Neka raziskovalna ekipa je komentirala: »Nasilje nad človekom – bodisi da kdo komu primaže klofuto ali pa ga porine, ga zabode ali pa obstreli – se v družinskem krogu dogaja pogosteje kot kjer koli drugje v naši družbi.«

12. Zakaj lahko rečemo, da imajo ljudje le podobo pobožnosti?

¹² »Ki [. . .] hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili.« (2. Timoteju 3:5) Biblija ima moč izboljševati življenje. (Efežanom 4:22–24) Toda danes imajo mnogi vero le za to, da pod njeno krinko počenjajo krivico, s katero jezijo Boga.  Verski voditelji pogosto oproščajo laganje, krajo in spolne prestopke. Mnoge vere pridigajo o ljubezni, podpirajo pa vojne. »Ljudje so v imenu Vrhovnega stvarnika,« piše v nekem uvodniku v časopisu India Today, »zagrešili najbolj gnusna grozodejstva proti sočloveku.« Pravzaprav sta oba najbolj krvava spopada v zadnjem času (prva in druga svetovna vojna) izbruhnila v osrčju krščanskega sveta.

13. Kaj dokazuje, da se zemljo uničuje?

¹³ »Pogubljajo zemljo.« (Razodetje 11:18) Več kot 1600 znanstvenikov z vsega sveta, med njimi tudi 104 Nobelovi nagrajenci, so s podpisom potrdili opozorilo, ki ga je objavila Zveza zaskrbljenih znanstvenikov (UCS), v katerem je pisalo: »Človek in naravno okolje sta na tem, da silovito trčita. [. . .] Že v naslednjih nekaj desetletjih si bomo zapravili še zadnjo priložnost, da to grozečo nevarnost preprečimo.« V poročilu je pisalo, da lahko človek s svojim smrtno nevarnim početjem »tako zelo spremeni svet, da ta ne bo več zmožen ohranjati življenja na nam poznani način«. Med problemi, katerim je treba nujno posvetiti pozornost, so navedli tanjšanje ozonske plasti, onesnaževanje vode, krčenje gozdov, manjša rodnost zemlje ter izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst. »Če bi se še naprej vtikali v to prepleteno mrežo življenja,« meni UCS, »bi lahko to imelo obsežne posledice; lahko bi se celo porušili biološki sistemi, katerih dinamiko le nepopolno razumemo.«

14. Kako bi lahko vi dokazali, da se besede iz Matevževega evangelija 24:14 izpolnjujejo v naših dneh?

¹⁴ »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji.« (Matevž 24:14, NW) Jezus je napovedal, da se bo dobro novico o Kraljestvu oznanjevalo po vsem svetu, v pričevanje vsem narodom. Na milijone Jehovovih prič ob podpori in blagoslovu Boga posveča temu delu oznanjevanja in pridobivanja učencev milijarde ur. (Matevž 28:19, 20) Da, Priče se zavedajo, da bi bili krivi za  kri, če ne bi oznanjevali dobre novice. (Ezekiel 3:18, 19) Navdušeni pa so, da se vsako leto tisoči s hvaležnostjo odzovejo na kraljestveno sporočilo in se opredelijo za prave kristjane, namreč za Jehovove pričevalce. Neprecenljiva prednost je služiti Jehovu in tako širiti spoznanje o njem. In ko se bo to dobro novico razglasilo po vsej naseljeni zemlji, bo nastopil konec te hudobne stvarnosti.

ODZOVITE SE NA DOKAZE

15. Kako se bo končala današnja hudobna stvarnost?

¹⁵ Kako se bo ta stvarnost končala? Biblija napoveduje ‚veliko stisko‘, ki se bo začela tako, da bo politični element tega sveta napadel »Babilon véliki«, svetovni krivoverstveni imperij. (Matevž 24:21; Razodetje 17:5, 16) Jezus je rekel, da bo v tem času ‚sonce otemnelo, in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale‘. (Matevž 24:29) To morda zaznamuje dobesedne nebesne pojave. Vsekakor pa bodo takrat razgaljene in odstranjene sijoče luči verskega sveta. Zatem bo Satan, imenovan ‚Gog iz dežele Magogove‘, pokvarjene ljudi uporabil za odločen napad na Jehovovo ljudstvo. Vendar pa ne bo uspel, saj bo Bog svoje ljudstvo rešil. (Ezekiel 38:1, 2, 14–23) ‚Velika stiska‘ bo dosegla vrhunec v harmagedonu, v ‚vojski tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘. V njej bo odstranjena še zadnja sled Satanove zemeljske organizacije, kar bo omogočilo, da bo preživelo človeštvo deležno večnih blagoslovov. (Razodetje 7:9, 14; 11:15; 16:14, 16; 21:3, 4)

16. Kako vemo, da se prerokovane značilnosti zadnjih dni nanašajo na naš čas?

¹⁶ Nekatere značilnosti iz prerokb, ki opisujejo zadnje dni, bi same po sebi navidez lahko veljale tudi za katero drugo zgodovinsko obdobje. Skupaj pa ti prerokovani dokazi kažejo prav na naš čas. Naj ponazorimo: črte v posameznikovem prstnem odtisu tvorijo vzorec, ki ne more  pripadati nobenemu drugemu človeku. Podobno imajo tudi ti zadnji dnevi svojevrsten vzorec razpoznavnih značilnosti oziroma dogajanj. Ta tvorijo »prstni odtis«, ki ne more pripadati nobeni drugi dobi. In če ta dokaz povežemo še z biblijskimi kazalniki, da Božje nebeško Kraljestvo že vlada, lahko iz tega jasno sklenemo, da so to zares zadnji dnevi. Poleg tega pa svetopisemski dokaz jasno kaže, da bo sedanja hudobna stvarnost kmalu uničena.

17. Kaj naj bi storili zato, ker vemo, da so to zadnji dnevi?

¹⁷ Kako se boste odzvali na dokaz, da so to res zadnji dnevi? Razmislite o naslednjem: če grozi silovit uničevalen vihar, nemudoma poskrbimo za vse varnostne ukrepe. In podobno bi nas moralo tudi to, kar Biblija napoveduje za to stvarnost, navesti na ukrepanje. (Matevž 16:1–3) Jasno lahko vidimo, da živimo v zadnjih dneh te svetovne stvarnosti. To bi nas moralo navesti, da naredimo vse potrebne spremembe, da bi si pridobili Božjo naklonjenost. (2. Petrov 3:3, 10–12) Jezus, ki o sebi govori kot o rešitelju, poziva z naslednjimi nujnimi besedami: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Lukež 21:34–36)

[Podčrtna opomba]

PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI

Kaj naj bi se po biblijskem prerokovanju dogajalo po svetu na začetku Kristusovega vladanja?

Naštejte nekatere značilnosti zadnjih dni.

Glede na kaj ste prepričani, da so to res zadnji dnevi?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 102]

NEKATERE ZNAČILNOSTI ZADNJIH DNI

• Vojne, kakršnih še ni bilo. (Matevž 24:7; Razodetje 6:4)

• Lakota. (Matevž 24:7; Razodetje 6:5, 6, 8)

• Kuge. (Lukež 21:11; Razodetje 6:8)

• Vse večja krivičnost. (Matevž 24:12)

• Pogubljanje zemlje. (Razodetje 11:18)

• Potresi. (Matevž 24:7)

• Nevarni časi. (2. Timoteju 3:1)

• Izredna lakomnost. (2. Timoteju 3:2)

• Nepokornost staršem. (2. Timoteju 3:2)

• Pomanjkanje naravnega srčnega čuta. (2. Timoteju 3:3, NW)

• Veselje bolj ljubeči kakor Boga. (2. Timoteju 3:4)

• Pomanjkanje samoobvladanja. (2. Timoteju 3:3, NW)

• Nedobroljubnost. (2. Timoteju 3:3)

• Brezbrižnost do grozeče nevarnosti. (Matevž 24:39)

• Posmehovalci zavračajo dokaze o zadnjih dneh. (2. Petrov 3:3, 4)

• Svetovno oznanjevanje o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:14)

 [Slika čez celo 101. stran]