Zakaj Bog dopušča trpljenje?
8. poglavje
Zakaj Bog dopušča trpljenje?
1., 2. Kako se ljudje pogosto odzovejo na človeško trpljenje?
OB NESREČAH, ki uničujejo imetje in terjajo življenja, mnogi ne morejo razumeti, zakaj se dogajajo take grozote. Druge begajo razširjenost, krutost in objestnost kriminala in nasilja. Tudi vi se morda sprašujete: ‚Zakaj Bog dopušča trpljenje?‘
2 Mnogi so izgubili vero v Boga, ker na to vprašanje niso našli zadovoljivega odgovora. Menijo, da se Bog za človeštvo sploh ne zanima. Drugi, ki trpljenje sprejemajo za življenjsko dejstvo, pa postanejo zagrenjeni in za vse zlo v človeški družbi krivijo Boga. Če ste že tudi vi kdaj pomislili na to, vas bo verjetno zelo zanimalo, kaj o tem govori Biblija.
TRPLJENJA NE POVZROČA BOG
3., 4. Zakaj smo lahko prepričani, da zla in trpljenja ne povzroča Jehova?
3 Biblija nam zagotavlja, da trpljenja, ki ga vidimo okrog sebe, ne povzroča Bog Jehova. Krščanski učenec Jakob je denimo napisal: »Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ‚Bog me skuša.‘ Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar.« (Jakob 1:13, SSP) Glede na to ni mogoče, da bi vse te nadloge, ki mučijo človeštvo, povzročal Bog. On ljudi ne preizkuša, da bi jih usposobil za nebeško življenje, niti ne povzroča, da trpijo zaradi zlih dejanj, ki naj bi jih bili zagrešili v prejšnjem življenju. (Rimljanom 6:7)
4 In čeprav se je v imenu Boga in Kristusa storilo že mnogo grozodejstev, Biblija z ničimer ne namiguje, da bi kdaj kdo od njiju dovolil kaj takega. Bog in Kristus nimata nič skupnega s tistimi, ki po eni strani trdijo, da jima služijo, po drugi strani pa goljufajo, varajo, pobijajo, ropajo in počnejo še mnogo drugega, zaradi česar ljudje trpijo. Pravzaprav ‚se GOSPODU gnusi brezbožnikova pot‘. Bog je »daleč [. . .] od brezbožnih«. (Pregovori 15:9, 29)
5. Katere so nekatere od Jehovovih lastnosti in kaj Jehova čuti do svojih stvarjenj?
5 Jehova je v Bibliji opisan kot »zelo sočuten in usmiljen«. (Jakob 5:11, SSP) »GOSPOD ljubi pravico,« piše v Bibliji. (Psalm 37:28; Izaija 61:8) Ni maščevalen. Sočutno skrbi za vsa svoja stvarjenja in jim daje, kar je najboljše za njihov blagor. (Dejanja 14:16, 17) In to počne že vse odtlej, ko je na zemlji nastalo življenje.
POPOLN ZAČETEK
6. Kako nekatere legende merijo na začetek človeške zgodovine?
6 Vsi smo že navajeni gledati ter čutiti bolečino in trpljenje, zato si je morda težko predstavljati, da kdaj trpljenja ne bi bilo več. A na začetku človeške zgodovine je bilo točno tako. Celo legende nekaterih narodov merijo na takšen srečen začetek. V grški mitologiji so prvo izmed »peterih človekovih dob« imenovali »zlata doba«. Ljudje so takrat živeli srečno, brez garanja, bolečine in starostnih tegob. Kitajci pravijo, da so ljudje med vlado mitološkega Rumenega cesarja (Huang Tija) živeli v miru ter bili v harmoniji celo z naravnimi silami in zvermi. Tudi Perzijci, Egipčani, Tibetanci, Perujci in Mehičani imajo legende o sreči in popolnosti, ki naj bi vladali na začetku človeške zgodovine.
7. Zakaj je Bog ustvaril zemljo in človeka?
7 Miti teh narodov pa so zgolj odsev najstarejšega zapisa človeške zgodovine, Biblije. Iz nje namreč izvemo, da je Bog prvi človeški par, Adama in Evo, postavil v raj, imenovan edenski vrt, in jima naročil: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojzesova 1:28) Naša prastarša sta bila popolna in obetalo se jima je, da bosta doživela čas, ko bo vsa zemlja postala raj, naseljen s popolno človeško družino, ki bo večno živela v miru in sreči. In prav to je Bog ob ustvaritvi namenil zemlji in človeštvu. (Izaija 45:18)
ZLOHOTEN IZZIV
8. Katero zapoved naj bi Adam in Eva ubogala, toda kaj se je zgodilo?
8 Da bi Adam in Eva še naprej uživala Božjo naklonjenost, bi se morala vzdržati sadu z »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. (1. Mojzesova 2:16, 17) Če bi ubogala Jehovov zakon, človeškega življenja ne bi nikoli kvarilo trpljenje. S poslušnostjo Božji zapovedi bi dokazala, da Jehova ljubita in sta mu zvestovdana. (1. Janezov 5:3) Vendar pa smo že v 6. poglavju spoznali, da se je zgodilo ravno nasprotno. Eva je na Satanovo pobudo jedla sad s tega drevesa, kasneje pa se ji je pri uživanju prepovedanega sadu pridružil še Adam.
9. Katero sporno vprašanje glede Jehova je postavil Satan?
9 Ali vidite, za kako resno stvar je pri tem šlo? Satan Hudič je napadel Jehovov položaj najvišjega. Z izjavo »Nikakor ne umrjeta« je spodbijal Božje besede »Gotovo zapadeš smrti«. V nadaljevanju pa je namigoval na to, da Jehova Adamu in Evi noče povedati, da bi lahko postala kakor Bog in potemtakem ne bi potrebovala Boga, ki bi določal, kaj je dobro in kaj slabo. Satan je torej s tem izzivom Jehovu spodbijal pravico in pravnoveljavnost tega, da je vesoljni suveren. (1. Mojzesova 2:17; 3:1–6)
10. Kaj je Satan namigoval glede ljudi?
10 Satan Hudič je namigoval tudi na to, da bodo ljudje poslušni Jehovu le toliko časa, dokler bodo imeli od tega kakšno korist. Povedano drugače, spodbijal je človekovo značajnost. Trdil je, da ne bo noben človek po lastni volji ostal zvestovdan Bogu. Ta njegova zlobna trditev se jasno kaže v biblijski pripovedi o Jobu, Jehovovem zvestem služabniku, ki je nekoč pred letom 1600 pr. n. š. pretrpel hudo preizkušnjo. Ob branju prvih dveh poglavij Jobove knjige boste lahko spoznali, zakaj ljudje trpijo in zakaj Bog to dopušča.
11. Kakšen mož je bil Job in kaj je Satan trdil?
11 Satan je Joba, ‚popolnega in poštenega moža‘, napadel. Najprej mu je pripisal slabe motive, ko je vprašal: »Mar je brez plačila, da se Job boji Boga?« Potem pa je tako Boga kot Joba prekanjeno obrekel, ko je Jehova obtožil, da si je Jobovo zvestovdanost kupil s tem, da ga ščiti in blagoslavlja. »Pa le iztegni roko svojo,« je Satan izzval Jehova, »in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 1:8–11)
12. a) Na katera vprašanja bi bilo mogoče odgovoriti samo tako, da bi Bog Satanu dovolil, da Joba preizkusi? b) Kaj se je z Jobovo preizkušnjo dokazalo?
12 Ali je Job služil Jehovu zgolj zaradi vsega dobrega, kar je dobival od njega? Ali bi ostal značajen tudi pod preizkušnjo? In ali je po drugi strani Jehova dovolj zaupal svojemu služabniku, da bi pustil, da se ga preizkusi? Na ta vprašanja bi bilo mogoče odgovoriti samo tako, da bi Jehova Satanu dovolil, da Joba preizkusi na najhujši možni način. In res sta se s tem, ko je Job pod preizkušnjo, ki jo je Bog dovolil in je opisana v Jobovi knjigi, ostal zvest, povsem opravičili Jehovova pravičnost in človekova značajnost. (Job 42:1, 2, 12)
13. Kako je to, kar se je zgodilo v Edenu in kar je doživel Job, povezano z nami?
13 To, kar se je zgodilo v edenskem vrtu in kar je doživel Job, pa ima še globlji pomen. Sporna vprašanja, ki jih je Satan sprožil, se tičejo vsega človeštva, tudi nas danes. Obrekovano je bilo Božje ime, izzvana pa je bila tudi Božja suverenost. Podvomilo se je o moralni poštenosti človeka, ki ga je ustvaril Bog. In ta sporna vprašanja je bilo treba razrešiti.
KAKO RAZREŠITI SPORNA VPRAŠANJA
14. Kaj bi lahko storil človek, ki bi ga izzvali z zlohotnimi obtožbami?
14 Zgolj zaradi ponazoritve recimo, da ste ljubeč oče ali mati z nekaj otroki in da ste kot družina res srečni. Zamislimo si tudi, da eden od vaših sosedov o vas širi laži, češ da slabo skrbite za družino. Kaj, če govori, da vas otroci nimajo radi, da živijo pri vas samo zato, ker ne poznajo nič boljšega, da pa bi vas takoj zapustili, če bi jim kdo povedal, kam naj gredo. ‚Kakšen nesmisel!‘ boste morda rekli. To je sicer res, toda kako bi to dokazali? Nekateri starši bi se zelo razjezili. Toda s takšnim odzivom bi si ustvarili le še več problemov in tudi potrdili laži. Ta problem bi zadovoljivo razrešili samo tako, da bi dali svojemu tožniku priložnost, naj dokaže svojo trditev, otrokom pa, da sami izrazijo iskreno ljubezen do vas.
15. Kako se je Jehova lotil Satanovega izzivanja?
15 Jehova je kakor ljubeč roditelj. Adama in Evo bi lahko primerjali z otroki, Satan pa ustreza vlogi lažnivega soseda. Bog v svoji modrosti Satana, Adama in Eve ni takoj uničil, temveč je tem prestopnikom dovolil še nekaj časa živeti. Tako sta lahko naša prastarša osnovala človeško družino, Hudič pa je imel priložnost dokazati, ali so njegove trditve resnične. Tako bi se lahko sporna vprašanja razrešila. Vendar pa je Bog že od samega začetka vedel, da mu bodo nekateri ljudje zvestovdani in da bodo s tem Satana postavili na laž. Jehovu smo resnično hvaležni za to, da ni nikoli nehal pomagati tistim, ki ga ljubijo, in jih blagoslavljati! (2. letopisov 16:9; Pregovori 15:3)
KAJ SE JE IZKAZALO?
16. Kako je svet prišel pod Satanovo oblast?
16 Satan ima že skoraj vso človeško zgodovino proste roke pri kovanju načrtov glede vladanja nad človeštvom. Med drugim vpliva na politične oblasti in podpira vere, ki čaščenje prefinjeno usmerjajo k njemu, namesto k Jehovu. Tako je Hudič postal »bog tega sveta« in je imenovan tudi »vladar tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4; Janez 12:31, SSP) Resnično, »ves svet leži v Hudobnem [v oblasti hudobnega, NW]«. (1. Janezov 5:19) Ali to pomeni, da je Satan dokazal svojo trditev, namreč da lahko vse človeštvo odvrne od Boga Jehova? Nikakor ne! Jehova sicer Satanu dovoljuje živeti, vendar pa medtem uresničuje svoj lastni namen. Kaj torej Biblija razodeva o Božjem dopuščanju hudobije?
17. Kaj bi si morali zapomniti glede vzroka za hudobijo in trpljenje?
17 Hudobije in trpljenja ne povzroča Jehova. Ker je Satan vladar tega sveta in bog te stvarnosti, je za stanje današnje človeške družbe in vso bedo, ki jo je človeštvo kdaj trpelo, odgovoren prav on skupaj z vsemi, ki so na njegovi strani. Nihče ne more upravičeno trditi, da takšne tegobe povzroča Bog. (Rimljanom 9:14)
18. Kaj je Jehova s tem, ko dopušča hudobijo in trpljenje, dokazal glede neodvisnosti od njega?
18 Jehova je s tem, ko dopušča hudobijo in trpljenje, dokazal, da neodvisnost od njega ni privedla do boljšega sveta. Zgodovina je zaznamovana s samimi katastrofami, in tega ne more zanikati nihče. Razlog za to tiči v tem, da so se ljudje odločili za lastno neodvisno pot in da se v resnici sploh ne zanimajo za to, kaj Bog reče in želi. Ko se je Jehovovo staroveško ljudstvo z voditelji vred v svoji nezvestobi pognalo po »priljubljeni poti« (NW) in zavrnilo Jehovovo besedo, so bile posledice katastrofalne. Bog je ljudstvu po svojem preroku Jeremiju rekel: »Modri bodo osramočeni, oplašeni in ujeti; glej, besedo GOSPODOVO so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih?« (Jeremija 8:5, 6, 9) Človeštvo na splošno se ne ravna po Jehovovih merilih, zato je podobno ladji brez krmila, ki je prepuščena besnenju morskih valov.
19. Kaj dokazuje, da Satan ne more vseh ljudi obrniti proti Bogu?
19 S tem ko Bog dopušča hudobijo in trpljenje, se dokazuje tudi to, da Satan ne more od Jehova odvrniti vsega človeštva. Zgodovina potrjuje, da so vedno bili posamezniki, ki so ostali zvesti Bogu, ne glede na to, kakšne skušnjave ali nadloge so doživljali. Jehova je skozi stoletja v prid svojih služabnikov razodeval moč, in njegovo ime se je razglasilo po vsej zemlji. (2. Mojzesova 9:16; 1. Samuelova 12:22) V 11. poglavju Lista Hebrejcem je omenjena dolga vrsta zvestih posameznikov, denimo Abel, Enoh, Noe, Abraham in Mojzes. Vsi ti so v Listu Hebrejcem 12:1 imenovani »velik oblak prič« (EI). Bili so zgled neomahljive vere v Jehova. Tudi v novodobnem času so že mnogi izgubili življenje zaradi svoje nezlomljive značajnosti do Boga. Takšni posamezniki so s svojo vero in ljubeznijo jasen dokaz, da Satan ne more vseh ljudi obrniti proti Bogu.
20. Kaj se s tem, ko Jehova še vedno dopušča hudobijo in trpljenje, dokazuje glede Boga in človeštva?
20 Nazadnje pa se s tem, ko Jehova še vedno dopušča hudobijo in trpljenje, dokazuje, da edino Jehova, Stvarnik, more in tudi ima pravico vladati človeštvu v njegov večni blagor in srečo. Človeštvo je v dolgih stoletjih preizkusilo že mnogo oblik vladanja. Toda kakšni so rezultati? Zapleteni problemi in krize, s katerimi se spoprijemajo današnji narodi, so zadosten dokaz za to, da »človek«, kot to Biblija določno pove, resnično »vlada ljudem v njih nesrečo«. (Propovednik 8:9) Samo Jehova nas lahko reši in izpolni svoj prvotni namen. Kako pa bo to storil in kdaj?
21. Kaj bo doletelo Satana in po kom se bo to zgodilo?
21 Bog je takoj za tem, ko sta Adam in Eva podlegla Satanovi spletki, razodel, po kom namerava priskrbeti rešitev. Jehova je glede Satana objavil: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15) Ta objava je bila zagotovilo, da Hudiču ne bo večno dovoljeno povzročati hudobijo. Obljubljeno Seme, Jezus Kristus, bo kot kralj Mesijanskega kraljestva ‚Satanu strl glavo‘. Tako je, Jezus bo upornega Satana strl »v kratkem«. (Rimljanom 16:20)
KAJ BOSTE STORILI?
22. a) Pred katerimi vprašanji stojite? b) O čem so lahko prepričani tisti, ki so zvesti Bogu, pa čeprav Satan nanje stresa svojo jezo?
22 Zdaj torej veste, za katera sporna vprašanja tu gre. Na katero stran se boste postavili? Ali boste s svojimi dejanji dokazali, da zvestovdano podpirate Jehova? Satan ve, da ima malo časa, zato bo storil vse, kar lahko, da bo svojo jezo stresel na tiste, ki hočejo ostati značajni do Boga. (Razodetje 12:12) Vendar pa lahko za pomoč prosite Boga, ker on »ve pobožne rešiti iz izkušnjave«. (2. Petrov 2:9) Ne bo dovolil, da bi bili preizkušeni bolj, kot lahko prenesete, poleg tega pa bo poskrbel tudi za izhod iz preizkušenj, tako da jih boste mogli prestati. (1. Korinčanom 10:13)
23. Česa se lahko z zaupanjem veselimo?
23 Z zaupanjem se veselimo časa, ko bo kralj Jezus Kristus ukrepal zoper Satana in vse tiste, ki hodijo za njim. (Razodetje 20:1–3) Jezus bo odstranil vse, ki so kakor koli soodgovorni za človeške stiske in nadloge. Vse dotlej pa bo ena najbolj bolečih oblik trpljenja, namreč smrt naših ljubljenih, nekaj vsakdanjega. Preberite si naslednje poglavje in videli boste, kaj se z njimi zgodi, če umrejo.
PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI
Kako vemo, da človeškega trpljenja ne povzroča Jehova?
Katera sporna vprašanja je Satan zastavil v Edenu in so bila razjasnjena v Jobovih dneh?
Kaj se dokazuje s tem, ko Bog dopušča trpljenje?
[Preučevalna vprašanja]
