Zakaj bogovdano življenje osrečuje
13. poglavje
Zakaj bogovdano življenje osrečuje
1. Zakaj lahko rečemo, da hoja po Jehovovi poti osrečuje?
JEHOVA je ‚srečen Bog‘ in želi, da bi se življenja veselili tudi vi. (1. Timoteju 1:11, NW) Če boste hodili po njegovi poti, vam to lahko koristi; občutili boste globoko in trajno spokojnost, podobno reki, ki teče in teče. Človeka hoja po Božji poti tudi navaja, da vselej, »kakor morsko valovje«, ravna pravično. To pa resnično osrečuje. (Izaija 48:17, 18)
2. Kako so lahko kristjani srečni, pa čeprav včasih z njimi grdo ravnajo?
2 Nekateri bodo morda ugovarjali, češ da ‚ljudje včasih trpijo, ker delajo to, kar je prav‘. To je res. Tudi Jezusovim apostolom se je to zgodilo. Toda čeprav so bili preganjani, so se veselili in še naprej ‚oznanjevali evangelij o Kristusu‘. (Dejanja 5:40–42) Iz tega se lahko naučimo nekaj pomembnega. Najprej to, da nam bogovdano življenje ne zagotavlja, da se bo z nami vedno lepo ravnalo. »Pa tudi vsi,« je zapisal apostol Pavel, »ki hočejo pobožno [bogovdano, NW] živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« (2. Timoteju 3:12) Tako je zato, ker Satan in njegov svet nasprotujeta tistim, ki živijo bogovdano. (Janez 15:18, 19; 1. Petrov 5:8) Vendar pa pristna sreča ni odvisna od zunanjih reči, ampak izhaja iz prepričanja, da delamo to, kar je prav, in smo zato Bogu po volji. (Matevž 5:10–12; Jakob 1:2, 3; 1. Petrov 4:13, 14)
3. Kako naj bi čaščenje Jehova vplivalo na človekovo življenje?
3 So ljudje, ki menijo, da si lahko Božjo naklonjenost prislužijo z občasnimi pobožnimi deli, da pa lahko na Boga drugače kar pozabijo. Vendar pravo čaščenje Boga Jehova ni takšno. Pravo čaščenje vpliva na to, kako se človek vede ves dan, in to dan za dnem, leto za letom. Prav zato se takšno čaščenje imenuje tudi ‚pot‘. (Dejanja 19:9; Izaija 30:21) To je bogovdan način življenja, ki od nas zahteva, da govorimo in ravnamo skladno z Božjo Besedo.
4. Zakaj je koristno narediti spremembe, da bi živeli skladno z Božjimi potmi?
4 Ko novi biblijski učenci vidijo, da morajo narediti nekatere spremembe, da bi ugajali Jehovu, se morda sprašujejo: ‚Ali je res vredno živeti bogovdano?‘ Lahko ste prepričani, da je. Zakaj? Zato ker je »Bog [. . .] ljubezen« in so potemtakem njegove poti namenjene nam v korist. (1. Janezov 4:8) Bog je tudi moder in ve, kaj je za nas najboljše. Ker je Bog Jehova vsemogočen, nas lahko okrepi, da bi se mogli otresti kakšne slabe navade in bi s tem izpolnili svojo željo, da bi mu ugajali. (Filipljanom 4:13) Poglejmo si sedaj nekaj načel, ki so povezana z bogovdanostjo, in ugotovili bomo, kako človeka to, da jih udejanja, osrečuje.
POŠTENOST OSREČUJE
5. Kaj piše v Bibliji glede laganja in kraje?
5 Jehova je »resnice Bog«. (Psalm 31:5) Nedvomno ga želite posnemati in biti poznani kot resnicoljuben človek. Poštenost vliva samospoštovanje in daje občutek notranjega zadovoljstva. Ker pa je nepoštenost v tem grešnem svetu tako pogosta, kristjani potrebujejo naslednji opomin: »Govorite resnico vsak z bližnjim svojim [. . .]. Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, [. . .] da ima kaj podeliti potrebnemu.« (Efežanom 4:25, 28) Zaposleni kristjani pošteno zaslužijo svoj kruh. Od tega, kar pripada delodajalcu, si ne jemljejo ničesar, razen če dobijo njegovo dovoljenje. Jehovov častilec mora biti ‚pošten v vsem‘, najsibo na delovnem mestu, v šoli ali pa doma. (Hebrejcem 13:18) Bog ni naklonjen nikomur, ki ima navado lagati ali krasti. (5. Mojzesova 5:19; Razodetje 21:8)
6. Kako lahko bogovdan človek s svojo poštenostjo slavi Jehova?
6 Iz poštenosti izhajajo mnogi blagoslovi. Selina je ubožna vdova iz Afrike, ki ljubi Boga Jehova in njegova pravična načela. Nekega dne je našla torbo, v kateri je bila bančna knjižica in velika vsota denarja. Po telefonskem imeniku je našla lastnika torbice: nekega trgovca, ki so ga oropali. Moški ni mogel verjeti svojim očem, ko ga je Selina, čeprav precej bolna, obiskala in mu vrnila torbico z vsem, kar je bilo v njej. »Takšno poštenost je treba nagraditi,« je rekel in ji dal nekaj denarja. Še pomembnejše pa je to, da je ta moški pohvalil Selinino vero. Tako je, poštena dela lepšajo biblijski nauk, oslavljajo Boga Jehova in osrečujejo njegove poštene častilce. (Titu 2:10; 1. Petrov 2:12)
RADODARNOST ČLOVEKA OSREČUJE
7. Kaj je narobe z igranjem na srečo?
7 Radodarni ljudje so srečni, lakomneži pa ne bodo ‚podedovali kraljestva Božjega‘. (1. Korinčanom 6:10) Ena od pogostih oblik lakomnosti je igranje na srečo, ko človek skuša obogateti na račun tistih, ki so pri tem izgubili. Ljudje, ki so »grdega [nepoštenega, NW] dobička željni«, Jehovu niso po volji. (1. Timoteju 3:8) Tudi tam, kjer je igranje na srečo zakonita dejavnost in človek to dela za zabavo, lahko postane od tega odvisen in se zaplete v početje, ki je uničilo že marsikatero življenje. Igranje na srečo pogosto oteži življenje tudi hazarderjevi družini, ki ji morda ostane le malo denarja za najnujnejše, na primer za hrano in obleko. (1. Timoteju 6:10)
8. Kako je Jezus dal dober zgled v radodarnosti in kako smo lahko radodarni mi?
8 Kristjanom je zaradi njihove ljubeče radodarnosti v veselje, če lahko komu pomagajo, še posebej sovernikom, ki so v stiski. (Jakob 2:15, 16) Preden je Jezus prišel na zemljo, je bil priča Božji radodarnosti do človeštva. (Dejanja 14:16, 17) In tudi sam je v prid človeštva dal svoj čas, svoje sposobnosti in celo življenje. Zato je lahko upravičeno rekel: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP) Prav tako se je pohvalno izrazil glede uboge vdove, ki je v tempeljsko zakladnico radodarno vrgla dva novčiča, saj je dala »ves živež svoj«. (Marko 12:41–44) Starodavni Izraelci in kristjani iz prvega stoletja so zgled vesele radodarnosti pri gmotnem podpiranju občine in kraljestvenega dela. (1. letopisov 29:9; 2. Korinčanom 9:11–14) Novodobni kristjani pa poleg tega, da gmotno prispevajo v te namene, tudi z veseljem slavijo Boga in svoje življenje namenjajo službi njemu. (Rimljanom 12:1; Hebrejcem 13:15) Jehova jih blagoslavlja, ker s svojim časom, energijo in drugimi sredstvi, tudi z denarjem, podpirajo pravo čaščenje in po vsem svetu širijo oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. (Pregovori 3:9, 10)
KAJ ŠE PRISPEVA K SREČI
9. Kaj je narobe s prekomernim pitjem alkoholnih pijač?
9 Da bi bili kristjani srečni, morajo tudi ‚skrbeti za preudarnost‘. (Pregovori 5:1, 2, SSP) To pomeni, da morajo brati Božjo Besedo in poučno biblijsko literaturo ter o prebranem poglobljeno premišljevati. Vendar pa se je treba nekaterih stvari ogibati. Človek lahko denimo zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač izgubi nadzor nad svojim razmišljanjem. Mnogi se v takšnem stanju nemoralno vedejo, so nasilni in povzročijo nesreče s smrtnim izidom. Nič čudnega torej, da Biblija pravi, da pijanci ne bodo podedovali Božjega kraljestva! (1. Korinčanom 6:10) Pravi kristjani so odločeni ostati »zdravih misli« (NW), zato se ne opijanjajo, kar pripomore k njihovi večji medsebojni sreči. (Titu 2:2–6)
10. a) Zakaj se kristjani ne vdajajo tobaku? b) Kako človeku koristi, če opusti navade, ki zasvojujejo?
10 Tudi čisto telo prispeva k sreči. Kljub temu pa mnogi postanejo odvisni od zdravju škodljivih snovi. Razmislite na primer o tobaku. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da zaradi kajenja »vsako leto umre tri milijone ljudi«. Odvajanje od tobaka je lahko težavno zaradi prehodnih odvajalnih simptomov. Vendar po drugi strani mnogi nekdanji kadilci ugotavljajo, da so sedaj bolj zdravi in imajo več denarja za gospodinjske potrebe. Da, kdor premaga odvisnost od tobaka ali kake druge zdravju škodljive snovi, bo imel čisto telo, mirno vest in bo resnično srečen. (2. Korinčanom 7:1)
ZAKONSKA SREČA
11. Kaj se zahteva za zakonito in trajno častno zakonsko zvezo?
11 Dva, ki živita skupaj kot mož in žena, bi vsekakor morala imeti svojo zvezo ustrezno registrirano kot zakonsko zvezo na pristojnem državnem uradu. (Marko 12:17) Prav tako bi morala na zakonsko zvezo gledati kot na resno odgovornost. Lahko se sicer zgodi, da postane ločitev nujna zaradi namernega zanemarjanja preživitvenih odgovornosti, zelo grobega ravnanja ali resničnega ogrožanja duhovnosti. (1. Timoteju 5:8; Galatom 5:19–21) Kljub temu apostol Pavel v Prvem listu Korinčanom 7:10–17 zakonce spodbuja, naj ostanejo skupaj. Da bi bila resnično srečna, si morata biti seveda zvesta. Pavel je napisal: »Častit bodi zakon pri vseh in [zakonska, NW] postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4) Izraz ‚zakonska postelja‘ označuje spolni odnos med moškim in žensko, ki sta drug z drugim zakonito poročena. Za nobeno drugo spolno razmerje, na primer zakonsko zvezo z več kot eno ženo, se ne more reči, da je ‚častito pri vseh‘. Poleg tega Biblija obsoja predzakonsko spolnost in homoseksualnost. (Rimljanom 1:26, 27; 1. Korinčanom 6:18)
12. Naštejte nekatere od posledic nečistovanja.
12 Nečistovanje sicer lahko prinese nekaj trenutkov telesnega ugodja, nikakor pa ne vodi do resnične sreče. Človek s tem žali Boga in lahko poškoduje svojo vest. (1. Tesaloničanom 4:3–5) Žalostne posledice nezakonskih spolnih odnosov so lahko aids in druge spolno prenosljive bolezni. »Po neki oceni vsako leto čez 250 milijonov ljudi po vsem svetu zboli za gonorejo, kakih 50 milijonov pa za sifilisom,« piše v nekem zdravstvenem poročilu. Problem je tudi nezaželena nosečnost. Mednarodna federacija za načrtovanje družine poroča, da po svetu vsako leto zanosi več kot 15 milijonov deklet, starih od 15 do 19 let, tretjina od teh pa se jih odloči za splav. Študija, ki so jo izvedli v neki afriški državi, je pokazala, da so za 72 odstotkov vseh smrtnih primerov med najstnicami krivi ravno zapleti pri splavu. Res je, da se nekateri nečistniki morda ognejo bolezni in nosečnosti, ne morejo pa se ogniti čustveni škodi. Mnogi izgubijo samospoštovanje in se celo začnejo sovražiti.
13. Katere probleme še povzroči prešuštvo ter kaj čaka tiste, ki še vedno nečistujejo in prešuštvujejo?
13 Nedolžni zakonec lahko sicer prešuštnemu partnerju odpusti, vendar pa je prešuštvo po Svetem pismu pravno veljavni razlog za razvezo. (Matevž 5:32; primerjaj Ozea 3:1–5.) Kadar zaradi takšne nemorale zakonska zveza razpade, lahko to na nedolžnem zakoncu in otrocih pusti globoke čustvene brazgotine. Zato Božja Beseda v dobro človeške družine opozarja, da bo Bog neugodno sodil vse nečistnike in prešuštnike, ki se ne pokesajo. Jasno pa tudi pokaže, da tisti, ki živijo spolno nemoralno, »ne bodo podedovali kraljestva Božjega«. (Galatom 5:19, 21)
»NISO OD SVETA«
14. a) Katerih oblik malikovalstva se med drugim ogiba bogovdan človek? b) Kateri smernici sta navedeni v Janezovem evangeliju 17:14 in Izaiju 2:4?
14 Kateri hočejo ugajati Jehovu in biti deležni kraljestvenih blagoslovov, se ogibajo vsakršnega malikovanja. Iz Biblije je razvidno, da ni prav niti delati niti častiti podob, tudi podob Kristusa Jezusa ali njegove matere Marije ne. (2. Mojzesova 20:4, 5; 1. Janezov 5:21) Zato pravi kristjani ne častijo ikon, križev in podob. Ogibajo se tudi bolj zahrbtnih oblik malikovalstva, na primer tega, da bi izkazovali vdanost zastavam in peli pesmi, ki poveličujejo narode. Ko se jih sili, da bi storili kaj takšnega, se spomnijo tega, kar je Jezus rekel Satanu: »Moli Gospoda, Boga svojega, in njemu samemu služi.« (Matevž 4:8–10) Jezus je rekel, da njegovi sledilci »niso od sveta«. (Janez 17:14) To pomeni, da so nevtralni v političnih zadevah in da živijo miroljubno, skladno z besedami iz Izaija 2:4, kjer piše: »On [Bog Jehova] bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.«
15. Kaj je Babilon Veliki in kaj naredijo mnogi novi biblijski učenci, da bi iz njega izšli?
15 Ne biti »od sveta« tudi pomeni pretrgati vse stike z ‚Babilonom velikim‘, svetovnim krivoverstvenim imperijem. Nečisto čaščenje se je širilo iz starega Babilona, dokler ni dobilo kvarne duhovne prevlade nad ljudmi povsod po svetu. K ‚Babilonu velikemu‘ spadajo vse vere, katerih nauki in ravnanje se ne ujemajo s spoznanjem o Bogu. (Razodetje 17:1, 5, 15) Noben zvest Jehovov častilec se ne bo zapletel v medverske dejavnosti, na primer s tem, da bi sodeloval z drugimi verami pri njihovem čaščenju ali pa imel duhovne stike s katerim koli delom Babilona Velikega. (4. Mojzesova 25:1–9; 2. Korinčanom 6:14) Zato mnogi novi biblijski učenci pošljejo verski organizaciji, kateri pripadajo, svojo izstopno izjavo. Tako se približajo pravemu Bogu, skladno z obljubo: »Odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte, in jaz vas sprejmem.« (2. Korinčanom 6:17; Razodetje 18:4, 5) Ali si ne želite prav tega, namreč da bi naš nebeški Oče tako sprejel tudi vas?
PRETEHTAJMO VSAKOLETNA PRAZNOVANJA
16. Zakaj pravi kristjani ne praznujejo božiča?
16 Bogovdano življenje nas osvobaja pogosto že kar obremenjujočega praznovanja svetnih praznikov. Biblija na primer ne razodeva točnega dneva Jezusovega rojstva. ‚Jaz sem pa mislil, da se je Jezus rodil 25. decembra!‘ bo morda kdo vzkliknil. Vendar pa to ni mogoče, ker je umrl spomladi leta 33 n. š., ko je bil star 33 let in pol. Poleg tega so pastirji v času njegovega rojstva »čuli [. . .] pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo«. (Lukež 2:8) V Izraelu pa imajo pozno decembra že hladno, deževno dobo, ko ovce čez noč odženejo v staje, da bi jih obvarovali pred zimskim vremenom. Pravzaprav so Rimljani 25. december določili za rojstni dan svojega boga sonca. Stoletja po tem, ko je bil Jezus na zemlji, so odpadli kristjani ta dan privzeli za praznovanje Kristusovega rojstva. Zato pravi kristjani ne praznujejo niti božiča niti katerega drugega praznika, ki temelji na krivoverskih verovanjih. In ker so vdani izključno Jehovu, tudi ne obhajajo praznikov, s katerimi se malikuje grešne ljudi ali narode.
17. Zakaj bogovdani posamezniki ne praznujejo rojstnih dni in zakaj so otroci kristjanov vseeno srečni?
17 V Bibliji sta izrecno omenjeni le dve praznovanji rojstnega dne in pri obeh je šlo za nekoga, ki ni služil Bogu. (1. Mojzesova 40:20–22; Matevž 14:6–11) Ker Sveto pismo ne odkriva rojstnega dne popolnega človeka Jezusa Kristusa, zakaj bi potem posvečali posebno pozornost rojstnim dnevom nepopolnih ljudi? (Propovednik 7:1) Seveda bogovdani starši ne čakajo na kakšen poseben dan, da bi svojim otrokom pokazali, da jih imajo radi. Neka 13-letna kristjanka je glede tega povedala: »Pri nas doma se pogosto zabavamo. [. . .] S starši sem si zelo blizu, in kadar me drugi fantje in dekleta sprašujejo, zakaj ne obhajam praznikov, povem, da praznujem vsak dan.« Sedemnajstletni kristjan pa je povedal: »Pri nas doma se obdarjamo čez vse leto.« Obdarovanec je srečnejši takrat, kadar ga obdarujemo spontano.
18. Katero edino vsakoletno praznovanje je Jezus zapovedal svojim sledilcem in na kaj se ob tem spomnimo?
18 Vendarle pa je en dan v letu, ki naj bi ga vsi, ki se trudijo živeti bogovdano, še posebej obhajali. To je Gospodova večerja, ki se ji pogosto reče tudi slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Glede te slovesnosti je Jezus svojim sledilcem zapovedal: »To delajte v moj spomin!« (Lukež 22:19, 20; 1. Korinčanom 11:23–25) Ko je Jezus v noči 14. nisana leta 33 n. š. vpeljal ta obed, je uporabil nekvašen kruh in rdeče vino, ki ponazarjata njegovo brezgrešno človeško telo in popolno kri. (Matevž 26:26–29) Ta simbola zaužijejo kristjani, ki so maziljeni z Božjim svetim duhom. Ti so bili sprejeti v novo zavezo in zavezo za Kraljestvo ter imajo nebeško upanje. (Lukež 12:32; 22:20, 28–30; Rimljanom 8:16, 17; Razodetje 14:1–5) Vendar pa imajo ta večer, ki ustreza 14. nisanu po starem judovskem koledarju, od obhajanja korist vsi navzoči. Takrat se namreč spomnijo na ljubezen, ki sta jo pokazala Bog Jehova in Jezus Kristus z odkupno žrtvijo, ki je sprava za grehe in ki vsem, kateri uživajo Božjo naklonjenost, omogoča večno življenje. (Matevž 20:28; Janez 3:16)
ZAPOSLITEV IN ZABAVA
19. S čim se morajo kristjani spopadati, če se hočejo preživiti?
19 Pravi kristjani so dolžni marljivo delati in skrbeti za svoje potrebe. Družinski poglavarji, ki tako delajo, čutijo zadovoljstvo. (1. Tesaloničanom 4:11, 12) Seveda pa bi kristjana zaposlitev, ki bi bila v nasprotju z Biblijo, onesrečevala. Vendar je včasih težko najti zaposlitev, ki bi bila v soglasju z biblijskimi merili. Od nekaterih delavcev se na primer zahteva, da goljufajo stranke. Po drugi strani pa so mnogi delodajalci pripravljeni upoštevati vest poštenega delavca, saj nočejo izgubiti zaupanja vrednega človeka. Toda naj se zgodi kar koli, ste lahko prepričani, da bo Bog blagoslovil vaše prizadevanje, da bi našli zaposlitev, katero bi mogli opravljati s čisto vestjo. (2. Korinčanom 4:2)
20. Zakaj bi morali biti izbirčni pri izbiri zabave?
20 Ker Bog želi, da bi bili njegovi služabniki srečni, moramo marljivo delo uravnovesiti z osvežilnimi trenutki, namenjenimi razvedrilu in oddihu. (Marko 6:31; Propovednik 3:12, 13) Satanov svet poveličuje brezbožno zabavo. Vendar če želimo ugajati Bogu, moramo biti izbirčni glede tega, katere knjige beremo, katere radijske oddaje in glasbo poslušamo, na katere koncerte gremo ter katere filme, dramske predstave, televizijske programe in videokasete gledamo. Če zabava, za katero smo se včasih navduševali, nasprotuje svarilom v svetopisemskih stavkih, kot so Peta Mojzesova knjiga 18:10–12, Psalm 11:5 in List Efežanom 5:3–5, bomo Jehova razveselili, sebe pa osrečili, če bomo glede tega naredili potrebne spremembe.
SPOŠTOVANJE ŽIVLJENJA IN KRVI
21. Kako bi moralo spoštovanje življenja vplivati na naše stališče do splava, kakor tudi na naše navade in vedenje?
21 Da bi bili resnično srečni, nam mora biti človeško življenje sveto, tako kot je sveto Jehovu. Njegova Beseda nam prepoveduje ubijati. (Matevž 19:16–18) Pravzaprav je iz postave, ki jo je Bog dal Izraelcem, razvidno, da je Bogu dragoceno tudi življenje še nerojenega otroka in da se tega ne bi smelo pokončati. (2. Mojzesova 21:22, 23, NW) Glede na to življenja ne smemo podcenjevati, morda s tem, da bi uživali tobak, zlorabljali svoje telo z drogami ali alkoholom oziroma tako, da bi po nepotrebnem tvegali. Prav tako se ne bi smeli lotiti ničesar takega, s čimer bi komur koli ogrožali življenje, niti ne bi smeli zanemarjati varnostnih ukrepov, saj bi si lahko drugače nakopali krvno krivdo. (5. Mojzesova 22:8)
22. a) Kako je po Božje prav gledati na kri in njeno uporabo? b) Edino čigava kri resnično rešuje življenje?
22 Jehova je Noetu in njegovi družini dejal, da kri predstavlja dušo oziroma življenje. Zato jim je Bog prepovedal uživanje vsakršne krvi. (1. Mojzesova 9:3, 4) Ker smo njihovi potomci, ta prepoved obvezuje tudi vse nas. Jehova je Izraelcem naročil, da morajo kri izliti na tla in je ne smejo uporabljati za svoje namene. (5. Mojzesova 12:15, 16) Božji zakon glede krvi je bil ponovljen v prvem stoletju, ko je bilo kristjanom naročeno: ‚Zdržujte se krvi.‘ (Dejanja 15:28, 29) Bogovdani ljudje spoštujejo svetost življenja, zato ne sprejemajo krvnih transfuzij, pa čeprav drugi vztrajno trdijo, da bi jim to rešilo življenje. Obstaja mnogo zelo učinkovitih medicinskih alternativ, ki jih Jehovove priče sprejemajo in s katerimi se človek ne izpostavlja tveganjem, povezanim s krvno transfuzijo. Kristjani vedo, da lahko resnično reši samo Jezusova prelita kri. Po veri vanjo človek prejme odpuščanje in sme upati na večno življenje. (Efežanom 1:7)
23. Naštejte nekaj koristi bogovdanega življenja.
23 Očitno je torej, da si mora človek prizadevati, če hoče živeti bogovdano. Morda se mu bodo družinski člani ali znanci zaradi tega posmehovali. (Matevž 10:32–39; 1. Petrov 4:4) Kljub temu mu takšno življenje prinaša koristi, ki močno presegajo vsakršne preizkušnje. Njegova vest je čista, med Jehovovimi sočastilci pa najde zdravo družbo. (Matevž 19:27, 29) Zamislite si tudi, kako bo večno živeti v Božjem pravičnem novem svetu. (Izaija 65:17, 18) In kolikšno radost čuti človek, če se podreja biblijskim nasvetom ter s tem razveseljuje Jehovovo srce! (Pregovori 27:11) Nič čudnega torej, da bogovdano življenje osrečuje! (Psalm 128:1, 2)
PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI
Zakaj vse človeka osrečuje to, da živi bogovdano?
Kaj je morda treba spremeniti, če želimo živeti bogovdano?
Zakaj bi radi živeli bogovdano?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na straneh 124, 125]
Tiste, ki živijo bogovdano, osrečuje tudi to, da duhovne dejavnosti uravnovešajo s sprostitvijo
