Zakaj se staramo in umiramo?
6. poglavje
Zakaj se staramo in umiramo?
1. Česa znanstveniki ne znajo razložiti glede človeškega življenja?
ZNANSTVENIKI ne vedo, zakaj se ljudje staramo in umiramo. Videti je, da bi se morale naše celice nenehno obnavljati in bi morali živeti večno. V knjigi Hjodžun Sošikigaku (Obča histologija) piše: »To, kako je staranje celic povezano s staranjem in smrtjo človeka, je še vedno velika uganka.« Mnogi znanstveniki menijo, da je življenje omejeno z nekakšno »naravno, prirojeno« mejo. Kaj menite, ali imajo prav?
2. Kaj vse ljudje počnejo, ker je življenje tako minljivo?
2 Ljudje že od nekdaj hrepenijo po dolgem življenju in si celo prizadevajo za nesmrtnostjo. V četrtem stoletju pr. n. š. so se kitajski velikaši začeli zanimati za razne pripravke, ki naj bi človeku omogočali nesmrtnost. Nekateri kasnejši kitajski cesarji so tako imenovane eliksirje življenja, narejene iz živega srebra, celo preizkusili in pri tem umrli! Povsod po svetu ljudje verjamejo, da se njihov obstoj s smrtjo ne konča. Budisti, hindujci, muslimani in drugi se vdajajo svetlim upom na posmrtno življenje. Tudi v krščanskem svetu si mnogi predstavljajo, da bodo po smrti uživali v nebeški blaženosti.
3. a) Zakaj ljudje hrepenimo po večnem življenju? b) Na kateri vprašanji glede smrti moramo dobiti odgovor?
3 V zamislih o posmrtni sreči se kaže hrepenenje po večnem življenju. »Tudi večnost jim je položil v srce,« piše v Bibliji glede predstave o večnosti, ki jo je v nas vsadil Bog. (Propovednik 3:11) Bog je prvi človeški par ustvaril z obetom na večno življenje na zemlji. (1. Mojzesova 2:16, 17) Zakaj potem ljudje umiramo? Kako to, da se je na svetu pojavila smrt? Na ti vprašanji nam odgovori spoznanje, ki ga daje Bog. (Psalm 119:105)
MRAČNA ZAROTA
4. Kako je Jezus razkril hudodelca, odgovornega za smrt ljudi?
4 Hudodelec skuša za sabo zabrisati vse sledi. In to je skušal narediti tudi tisti, ki je odgovoren za hudodelstvo, zaradi katerega je umrlo že na milijarde ljudi. Stvari je spretno napletel tako, da je človeško smrt odel v skrivnost. Jezus Kristus je razkril tega hudodelca, ko je tistim, ki so ga hoteli umoriti, rekel: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji [in ni obstal v resnici, SSP], ker resnice ni v njem.« (Janez 8:31, 40, 44)
5. a) Od kod izvira ta, ki je postal Satan Hudič? b) Kaj pomenita besedi »Satan« in »Hudič«?
5 Tako je, Hudič je zloben »ubijalec«. Iz Biblije je razvidno, da je Hudič resnična oseba, in ne le zlo v srcu kakega človeka. (Matevž 4:1–11) Čeprav je bil ustvarjen kot pravičen angel, »ni obstal v resnici«. Zato je še kako primerno imenovan Satan Hudič! (Razodetje 12:9) »Satan« oziroma »upornik« je imenovan zato, ker je Jehovu nasprotoval in se mu uprl. Ta hudodelec je imenovan tudi »Hudič«, kar pomeni »obrekovalec«, zato ker širi bogokletne laži o Bogu.
6. Zakaj se je Satan Bogu uprl?
6 Kaj je Satana navedlo na to, da se je Bogu uprl? Lakomnost. Lakomno je hlepel po tem, da bi ljudje namesto Jehova častili njega. In Hudič te želje, namreč da bi ga ljudje častili, kar po pravici pripada edino Stvarniku, ni zavrnil. (Primerjaj Ezekiel 28:12–19.) Ravno nasprotno: angel, ki je postal Satan, je to lakomno željo negoval tako dolgo, da je spočela in rodila greh. (Jakob 1:14, 15)
7. a) Kaj je vzrok za to, da človek umre? b) Kaj je greh?
7 Ugotovili smo torej, kdo je odgovoren za hudodelstvo, zaradi katerega ljudje umiramo. Toda kaj točno je vzrok za to, da človek umre? V Bibliji piše: »Želo smrti pa je greh.« (1. Korinčanom 15:56) In kaj je greh? Da bi to besedo razumeli, razmislimo o tem, kaj je pomenila v izvirnih jezikih Biblije. Hebrejski in grški glagol, ki ju ponavadi prevajamo z »grešiti«, pomeni »zgrešiti«, in sicer v tem smislu, da kdo ne zadene tarče oziroma ne doseže cilja. Katere tarče pa vsi mi nikoli ne zadenemo? Ta tarča je popolna poslušnost Bogu. In kako je greh prišel na svet?
KAKO JE BILA ZAROTA IZPELJANA
8. Kako je Satan skušal napeljati ljudi na to, da bi častili njega?
8 Satan je skrbno skoval zaroto, s katero je nameraval zavladati nad vsemi ljudmi in jih napeljati, da bi častili njega. Odločil se je, da bo prvi človeški par, Adama in Evo, navedel na to, da bosta grešila zoper Boga. Jehova je našima prastaršema podelil spoznanje, ki bi ju lahko vodilo v večno življenje. Vedela sta, da je njun Stvarnik dober, saj ju je postavil v prečudovit edenski vrt. Adam je dobroto svojega nebeškega Očeta občutil še zlasti takrat, ko mu je ta v pomoč dal prelepo ženo. (1. Mojzesova 1:26, 29; 2:7–9, 18–23) To, ali bo prvi človeški par živel še naprej, je bilo odvisno od poslušnosti Bogu.
9. Kaj je Bog zapovedal prvima človekoma in zakaj je bilo to razumno?
9 Bog je Adamu zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Bog Jehova je kot stvarnik imel pravico postaviti moralna merila in določiti, kaj je za njegova stvarjenja dobro in kaj slabo. Njegova zapoved je bila razumna, saj sta Adam in Eva smela jesti sadove z vseh drugih dreves v vrtu. To, koliko cenita Jehovovo pravično vladanje, bi lahko dokazala tako, da bi ta zakon ubogala, ne pa da bi si ošabno postavila svoja lastna moralna merila.
10. a) Kako se je Satan približal Adamu in Evi, da bi ju zvabil na svojo stran? b) Kakšne motive je Satan pripisal Jehovu? c) Kaj o Satanovem napadu na Boga menite vi?
10 Hudič je sklenil, da bo prva človeka z zvijačo odvrnil od Boga. Da bi ju zvabil na svojo stran, je lagal. Podobno kot si človek, ki zna govoriti iz trebuha, pomaga z lutko, je Hudič po kači vprašal Evo: »Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?« Ko je Eva povedala, kaj jima je Bog zapovedal, je Satan rekel: »Nikakor ne umrjeta.« Nato pa je Jehovu pripisal slabe motive, ko je dejal: »Bog [. . .] ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:1–5) Hudič je tako namigoval na to, da jima Bog prikriva nekaj dobrega. Kakšen obrekljiv napad je to bil zoper resnicoljubnega, ljubečega nebeškega Očeta, Jehova!
11. Kako sta Adam in Eva postala soudeleženca pri Satanovem hudodelstvu?
11 Eva se je znova ozrla po drevesu in sedaj se ji je njegov sad zdel nadvse mikaven. Zato je segla po sadu in ga jedla. Kasneje se ji je v tem grešnem dejanju nepokorščine Bogu zavestno pridružil še njen mož. (1. Mojzesova 3:6) Res je, da je bila Eva zapeljana, toda oba z Adamom sta podprla Satanov načrt, po katerem je ta hotel zavladati nad človeštvom. V resnici sta postala soudeleženca pri Satanovem hudodelstvu. (Rimljanom 6:16; 1. Timoteju 2:14)
12. Kakšne so bile posledice človekovega upora zoper Boga?
12 Adam in Eva sta se morala sprijazniti s posledicami svojih dejanj. Nista namreč postala kakor Bog, nista dobila nekakšnega posebnega spoznanja. Ravno nasprotno, obšel ju je sram in sta se skrila. Jehova je Adama poklical na odgovor in ga takole obsodil: »V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Še »tisti dan«, ko sta naša prastarša jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega, ju je Bog obsodil, in z njegovega stališča sta že takrat umrla. Nato ju je izgnal iz raja in začel se je njun sestop v fizično smrt.
KAKO STA SE GREH IN SMRT RAZŠIRILA
13. Kako se je greh razširil na ves človeški rod?
13 Navidez je Satanu uspelo ljudi navesti na to, da bi ga častili, prav kakor je načrtoval. Vendar pa svojih častilcev ni mogel ohraniti pri življenju. Ko je greh v prvem človeškem paru začel delovati, svojim potomcem nista mogla več dati popolnosti. Kakor napis, vklesan v kamen, je bil greh vrezan globoko v gene naših prastaršev. Tako sta lahko Adam in Eva imela samo nepopolne potomce. In ker so bili vsi njuni otroci spočeti šele po tem, ko sta že grešila, so vsi podedovali greh in smrt. (Psalm 51:5; Rimljanom 5:12)
14. a) S kom lahko primerjamo tiste, ki zanikajo, da so grešni? b) Kaj je Izraelcem govorilo, da so grešni?
14 Toda danes se mnogi nimajo za grešnike. Ponekod po svetu je pojem podedovanega greha na splošno neznan. Vendar pa to še ne dokazuje, da greha ni. Tudi deček, ki ima obraz ves umazan, lahko trdi, da je čist. O nasprotnem se pusti prepričati šele potem, ko se pogleda v ogledalo. Ko so starodavni Izraelci od Boga po njegovem preroku Mojzesu prejeli postavo, so bili kakor ta deček. V postavi je bilo jasno razodeto, da greh obstaja. »Greha nisem spoznal, razen po postavi,« je pojasnil apostol Pavel. (Rimljanom 7:7–12) Ko so se Izraelci pogledali v postavo, kakor se deček pogleda v ogledalo, so lahko videli, da so v Jehovovih očeh nečisti.
15. Kaj lahko odkrijemo, če se pogledamo v ogledalo, v Božjo Besedo?
15 Tudi mi lahko s tem, ko se pogledamo v zrcalo, v Božjo Besedo, in upoštevamo njena merila, uvidimo, da smo nepopolni. (Jakob 1:23–25) Razmislite na primer o tem, kar je Jezus Kristus rekel svojim učencem o ljubezni do Boga in bližnjih, zapisano pa je to v Matevževem evangeliju 22:37–40. Kolikokrat ljudje v tem pogledu zgrešimo tarčo! Mnogi ne izkazujejo ljubezni ne Bogu ne bližnjemu, pa jih zato vest niti najmanj ne peče. (Lukež 10:29–37)
PAZITE SE SATANOVIH SPLETK
16. Kaj lahko storimo, da ne bi postali žrtev Satanovih spletk, in zakaj to ni enostavno?
16 Satan si nas prizadeva navesti na to, da bi zavestno grešili. (1. Janezov 3:8) Ali pa se lahko kako ognemo temu, da bi postali žrtev njegovih spletk? Lahko, vendar se moramo za to bojevati proti nagnjenju, da bi zavestno grešili. To pa ni enostavno, ker je naša prirojena težnja, da bi grešili, zelo močna. (Efežanom 2:3) Pavel se je moral hudo bojevati. Zakaj? Ker je v njem bival greh. Tudi mi se moramo bojevati zoper grešne težnje, ki so v nas, če hočemo, da nas bo Bog priznal. (Rimljanom 7:14–24; 2. Korinčanom 5:10)
17. Kaj še otežuje naš boj zoper grešne težnje?
17 Satan nenehno išče priložnosti, kako bi nas navedel na to, da bi prekršili Božje zakone, zato naš boj proti grehu ni enostaven. (1. Petrov 5:8) Pavel je v svoji skrbi za sokristjane rekel: »Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.« (2. Korinčanom 11:3) Satan se podobnih spletk poslužuje tudi danes. Zasejati skuša dvom o tem, ali je Jehova res dober in ali se je res koristno pokoravati Božjim zapovedim. Izkoristiti hoče naše podedovane grešne težnje in nas navesti na to, da bi svoje življenje preželi s ponosom, lakomnostjo, sovraštvom in predsodki.
18. Kako Satan za širjenje greha uporablja svet?
18 Ena od zvijač, ki jih Hudič uporablja proti nam, je svet, ki leži v njegovi oblasti. (1. Janezov 5:19, NW) Če ne pazimo, nas lahko pokvarjeni in nepošteni ljudje v tem svetu, ki nas obdaja, pripravijo do tega, da storimo kaj grešnega, s čimer bi prekršili Božja moralna merila. (1. Petrov 4:3–5) Mnogi se ne zmenijo za Božje zakone in celo potlačijo očitke svoje vesti, tako da ta nazadnje postane povsem neobčutljiva. (Rimljanom 2:14, 15; 1. Timoteju 4:1, 2) Nekateri se sčasoma zapletejo v kaj takega, kar jim prej niti njihova sicer nepopolna vest ni dovoljevala. (Rimljanom 1:24–32; Efežanom 4:17–19)
19. Zakaj ni dovolj samo to, da živimo čisto?
19 Moralno čisto življenje je v tem svetu res dosežek. Da pa bi ugajali našemu Stvarniku, je treba še nekaj več. Moramo namreč verovati v Boga in čutiti odgovornost do njega. (Hebrejcem 11:6) »Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh,« je zapisal učenec Jakob. (Jakob 4:17) Torej je že to, da se kdo namenoma ne zmeni za Boga in njegove zapovedi, samo po sebi neke vrste greh.
20. Kako vas bo morda Satan skušal odvrniti od tega, da bi delali, kar je prav, in kaj vam bo pomagalo, da se boste takšnim pritiskom uprli?
20 Precej verjetno je, da bo Satan zanetil nasprotovanje, ko si boste prizadevali s preučevanjem Biblije spoznati Boga. Iskreno upamo, da zaradi takšnih pritiskov ne boste nehali delati to, kar je prav. (Janez 16:2) V Jezusa je začelo med njegovo strežbo verovati mnogo voditeljev, vendar tega niso priznali, ker so se bali, da se jih bodo ljudje začeli ogibati. (Janez 12:42, 43) Satan si neusmiljeno prizadeva prestrašiti vse, ki se trudijo spoznati Boga. Vendar pa si čudovite stvari, ki jih je Jehova že storil, vedno zapomnite in jih cenite. Morda boste nasprotnikom celo pomagali, da bodo tudi oni začeli to ceniti.
21. Kako lahko premagamo svet in lastne grešne težnje?
21 Dokler bomo nepopolni, bomo grešili. (1. Janezov 1:8) Kljub temu pa v tem boju nismo sami. Da, v boju zoper hudobnega, namreč Satana Hudiča, lahko zmagamo. (Rimljanom 5:21) Jezus je na koncu svoje strežbe na zemlji sledilce spodbudil z naslednjimi besedami: »Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.« (Janez 16:33) Z Božjo pomočjo lahko celo nepopolni ljudje premagajo svet. Satan nima nobene oblasti nad tistimi, ki se mu upirajo in se ‚podložijo Bogu‘. (Jakob 4:7; 1. Janezov 5:18) Kot bomo videli je Bog poskrbel za izhod iz sužnjevanja grehu in smrti.
PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI
Kdo je Satan Hudič?
Zakaj se ljudje staramo in umiramo?
Kaj je greh?
Kako Satan navaja ljudi, da zavestno grešijo zoper Boga?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika čez celo 54. stran]
