Poglavje 1

Nadčloveški izvor svetega duha

1. Zakaj lahko rečemo, da je v Edenskem vrtu, ko sta se mož in žena prvič videla, deloval sveti duh?

KO sta se moški in ženska prvič videla, sta občutila neko moč — moč privlačnosti. V trenutku sta se zaljubila. Čeprav sta bila gola, brez obleke, sta bila prvi mož in prva žena sveta, kar pomeni, da sta bila čista, neoporečna in popolna glede telesa, razuma in srca. Zato se nista sramovala drug drugega in sta lahko bila v nemotenem odnosu z Bogom, svojim Stvarnikom. Tega otroškega odnosa z njim sta se razveseljevala na čistem in svetem kraju. Bilo je prebivališče pristnega veselja, in upravičeno je bilo označeno kot Edenski vrt ali raj radosti. Vse, kar je bilo okrog njiju in s čemer sta imela opraviti, je bilo zdravo in dobro. Sveti Božji duh, njegova sveta delujoča moč, je bila tam popolnoma učinkovita.

2. Zakaj je izvor svetega duha nadčloveški?

² Mož in njegova žena, naša prastarša, sta bila zemeljska, to se pravi iz zemlje, iz sestavin zemeljskih tal. Kakšen pa je bil njun Stvarnik? Moral je biti nadčloveški. Ker je obstojal na nebeški stopnji, je bil neskončno visoko nad človekom. Tudi po inteligenci ga je daleč prekašal. Enostavno rečeno, bil je višje bistvo kakor človek. Iz teh razlogov je bil  neviden za človeka, čigar sposobnost zaznavanja je omejena. Prvi mož in njegova žena, svojega Stvarnika, Darovalca življenja in nebeškega Očeta seveda nista nikoli videla. Zaradi svojega nadčloveškega, nebeškega, nevidnega obstoja je bil, kakor bi danes rekli, »duh«. Ker je Stvarnik oseba kakor njegovo stvarjenje, človek, ga lahko imenujemo »duh«. On je tudi v posebnem smislu ta duh. On je nevidni izvor svetega duha, ker je sam svet.

3. Na čigavo delovanje pokazuje 1. Mojzesova 1:1?

³ Preden sta bila nebo in Zemlja, je ta duhovna oseba obstojala in delovala. Sveta knjiga, ki vsebuje tudi zgodovinsko poročilo o času pred ustvaritvijo človeka, se pričenja s temi besedami: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in Zemljo« — 1. Mojzesova knjiga, 1. poglavje, 1. vrsta.

4., 5. Zakaj Boga ni potrebno oboževati v neki od ljudi zgrajeni zgradbi na določenem kraju na Zemlji?

⁴ Ta ustvarjalni Bog je celo višji kakor nebesa, ki jih je ustvaril, in je zato tudi višji kot človek. Po svojem bistvu je duh. Tisočletja po ustvaritvi človeka je osnovatelj pravega krščanstva usmeril pozornost na to dejstvo. Pri nekem vodnjaku ob vznožju gore Gerazim v stari Samariji je rekel Samarijanki: »Bog je DUH, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.« (Evangelij po Janezu, 4. poglavje, 24. vrsta) Resnični Bog ni potreboval oboževanja v religiozni zgradbi na nekem posebnem kraju na Zemlji, ki bi jo zgradili ljudje, celo ne v Jeruzalemu na Bližnjem vzhodu. Manj kot dvajset let po tej izjavi je stal eden od apostolov krščanstva pred najvišjim sodiščem mesta Atene, kjer je bilo veliko templjev, posvečenih bogovom in boginjam njihove religije. Rekel je:

⁵ »Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je neba in Zemlje Gospodar, ne prebiva v  svetiščih, ki so z rokami narejena; tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse; in je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu Zemlje« (Dejanja apostolov 17:24—27).

6. Kako je graditelj prvega templja v Jeruzalemu pokazal, da je poznal to dejstvo o oboževanju Boga?

⁶ To dejstvo o pravem Bogu, ki je nadčloveški, nadzemeljski duh, je bilo graditelju prvega templja v Jeruzalemu na Bližnjem vzhodu, znano že več kot tisoč let pred tem. Ko je takratni kralj v Jeruzalemu posvetil tempelj, ki ga je zgradil za Božje ime, mu je rekel v molitvi: »Toda v resnici prebiva li Bog na Zemlji? Glej, nebo in vseh nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1. kraljev. 8:27)

BOG — IZVOR VSE ENERGIJE

7. V katerem pogledu ne morejo celo »nebes nebesa« obseči Boga?

⁷ Mož, ki je izgovoril omenjene besede, Salomon, sin kralja Davida, je bil najmodrejši znanstvenik tistega časa. Ko je rekel, da celo nebes nebesa ne morejo obseči Boga, ki mu je zgradil tempelj, je izgovoril znanstveno resnico. Naša Zemlja je samo drobcen sestavni del vesolja, čigar mej ne morejo znanstveniki zaznati niti z najmočnejšimi teleskopi. Vendar to, doslej še neizmerjeno vesolje, ne more obseči pravega Boga. Vesolje ga ne omejuje, resnični Bog lahko prestopi meje sedanjega vesolja, vidnega in nevidnega. Lahko se oddalji od njega in izven obstoječih mej ustvarja nadaljnje stvari ter lahko širi vesolje v neskončni prostor. Kaj to pomeni?

8. Kaj lahko rečemo o obstoju Stvarnika, in zakaj mu ni ničesar nemogoče?

 ⁸ Pomeni, da Bog ni vezan ne časovno ne prostorsko. Njegovo življenje sega v neskončno preteklost, in njegova življenjska doba v bodočnosti je neomejena. Temu Bogu, za katerega ni meja, je rekel Mojzes, najpomembnejši zakonodajalec predkrščanskega časa: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni« (Psalm 90:2). Bog večno živi, in On izven sedanjega vesolja še naprej ustvarja in ga širi. To kaže, da je neizčrpen vir vse energije. Vse stvari v vesolju so sestavljene iz povezanih delčkov njegove energije. Te skupaj sestavljajo večje in manjše mase. V dvajsetem stoletju je sestavil znanstvenik Albert Einstein naslednjo formulo za to: energija je masa krat svetlobna hitrost na kvadrat (ali: E = mc²). Nič čudnega torej, da za ta izvor vse energije ni ničesar nemogoče.

9., 10. V katerem smislu vodi Bog vojsko zvezd »po številu«, ne da bi ena izmed njih ‚manjkala‘?

⁹ Upoštevajmo na primer skoraj neverjetno trditev, ki jo je izrekel o sebi, ko nas spodbuja, naj ponoči pogledamo nebo in občudujemo zvezde. Takole pravi: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočem v krepkosti se niti ena ne pogreša« (Izaija 40:26).

¹⁰ Astronomi danes z najmočnejšimi teleskopi lahko le ocenijo število zvezd, ki jih vidijo. Drugače je s Stvarnikom neba in Zemlje. »Prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih« (Psalm 147:4). Vse zvezde neba primerja z ogromno vojsko. Točno ve, koliko je te vojske. Pozna vsakega njenega člana po imenu. Na pamet jih lahko pokliče. Če bi klical njihova imena, ne bi izpustil niti enega člana te zvezdne vojske. Vsaka bi  odgovorila na svoje ime in poročala o svojem delu. Vsaka izpolnjuje namen, za katerega je bila ustvarjena. Nobena ne manjka.

11. Zakaj ni Stvarnik nikoli utrujen in ne bo dopustil, da bi vesolje obstalo ali se sesulo?

¹¹ ‚Obilnost dinamične moči‘, ki jo ima Bog, je neizmerljiva. Je neizčrpna. Če pomislimo samo na energijo sonca našega sončnega sistema, ognjen e krogle z jedrskimi eksplozijami podobnimi eksplozijam vodikovih bomb, smo skrajno začudeni. Če zatem pomislimo na neštevilne milijarde zvezd, od katerih so mnoge veliko večje od sonca, dobimo približno predstavo o obsegu dinamične moči, ki jo ima Bog in jo predstavlja sedanje zvezdno nebo. In še ni Bog na koncu svojih moči. Popolnoma soglasno z dejstvi lahko zato rečemo: »Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči« (Izaija 40:29). Nikoli ne bo dopustil, da se vesolje ne bi več širilo ali se zrušilo. Večno bo izpolnjevalo namen, za katerega je bilo ustvarjeno. Poetično je v davnini nek opazovalec zvezd rekel: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni. Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči« (Psalm 19:1, 2).

12. Zakaj nimajo opravičila ljudje, ki prezirajo Boga in svojo odgovornost do njega?

¹² K sreči je Bog za ljudi neviden. Kljub temu nam daje toliko dokazov za svoj obstoj, da ljudje, ki prezirajo njegov obstoj in svojo odgovornost do Njega, nimajo opravičila. Biblijski pisec je zato pisal: »Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati. Ker kljub temu, da so spoznali Boga, ga niso slavili kot Boga« (Rimljanom 1:20, 21). Glede na vse dokaze ne morejo uspešno trditi, da Boga ni, in prav tako ne morejo  reči, da je Bog »mrtev«. Bog še vedno živi in vsa njegova dinamična moč in popolni spomin mu omogočata, da izpolni svoje namene, ki jih je že pred šest tisoč leti oznanil ali objavil. Kako veseli smo lahko zaradi tega!

13. Česa, razen delujoče moči, je Bog izvor in zakaj?

¹³ Mi se ne pridružujemo sodobnim znanstvenikom v njihovem zanikanju, da bi bil Bog izvor vse današnje delujoče energije. Vemo, da je Bog tudi izvor še nečesa drugega, kar znanstveniki zanikajo ali o čemer ničesar ne vedo. Kaj je to? »Duh«. In zakaj on ne bi bil izvor duha? »Bog je DUH« ali, »Bog je duh«, kakor je rekel Jezus pred devetnajstimi stoletji. (Janez 4:24, NS, po izvirniku)

14. Kaj je »sveti duh« in kdo ga daje?

¹⁴ Od Boga izhaja nevidna delujoča moč, s katero spreminja svojo voljo v dejanja. To ni samo vpliv, kakršnega človek izvaja nad drugimi s svojo močno osebnostjo. To je moč, ki deluje, in ta izhaja od Boga, ki je svet, to se pravi popolnoma čist in pravičen. To moč pošilja, da bi izvršil, kar je sveto. Zato je upravičeno označena kot »sveti duh«. Tako je imenovana tudi v Božji napisani besedi. Jezus Kristus je priznal Boga kot izvor svetega duha. Zemeljskim očetom svojega časa je na primer rekel: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega duha tem, ki ga prosijo« (Lukež 11:13).

15. Kateri duh želimo, podobno kot kralj David, da bi deloval nad nami?

¹⁵ Tudi kraljevski prednik Kristusa je priznal Boga kot izvor svetega duha. To spoznanje se dobro odraža v tem, ko je priznal svoja slaba dela pred Bogom, ga prosil odpuščanja in rekel: »Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega duha svojega ne jemlji od mene« (Psalm 51:11). Če bi kralju  Davidu bil odvzet sveti duh, bi bil odrezan tudi od njegovega izvora. Rezultat tega pa bi bile zelo resne, uničujoče posledice. Če danes verujemo, da Bog obstaja in da je izvor svetega duha, tedaj nam bo, če ga zanj prosimo, tudi omogočil, da ga dobimo. Mar ne želimo vsi, da bi ta moč delovala tudi v zvezi z nami? Če da, tedaj bo Bog po nas naredil veliko dobrega in nas bo lahko v tem brezbožnem svetu ohranil svete.

MOČ, NE OSEBA

16. Iz česa izhaja, da je hebrejska beseda pojem za »duh« zelo ponazarjajoča?

¹⁶ Beseda, ki je v Božji napisani besedi, Svetem pismu, uporabljena za opis te nevidne delujoče Božje moči, je primerna, ker je ponazarjajoča. V prvi knjigi Biblije je ta moč imenovana ru’ahh. V prvem grškem prevodu prve biblijske knjige je bila označena kot pneu’ma. Ker vsebuje hebrejska beseda ru’ahh pojem delovanja in gibanja, so jo prevajalci prevajali s »sunek vetra, dih, vetrič, vihar, veter, delujoča moč« kakor tudi z »duh«. Povezava, v kateri se pojavlja hebrejska beseda, je pomagala prevajalcem ugotoviti, če jo morajo prevesti z »duh« ali kako drugače.

17. Kaj pravi Göttingerjevo biblljsko delo v 1. Mojzesovi 1:2 namesto »duh Božji«, in kaj se vidi glede tega iz besede ru’ahh?

¹⁷ Prvič se na primer beseda ru’ahh pojavi v drugi vrsti Svetega pisma. Kako bi morala biti ta beseda prevedena v druge jezike? Prevod po izvirniku prevaja 1. Mojzesovo 1:1, 2 takole: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in Zemljo. In Zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in duh Božji je plaval nad vodami.« Toda v Göttinger biblijskem delu, izdanem 1964, je rečeno: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in Zemljo. In Zemlja je  bila pusta in prazna, in tema je bila nad pramorjem in Božji vihar je plaval nad vodami.« Tukaj je namesto besede »duh« uporabljena beseda »vihar«, in »Božji duh« je preveden z »Božji vihar«. Iz tega dela se zato vidi, da je z besedo ru’ahh mišljeno nekaj nevidnega, nekaj delujočega ali gibajočega.

18. Kako se iz Novi svet prevoda vidi, da se ni premikala nad vodami oseba, imenovana »duh«?

¹⁸ V Novi svet prevodu Svetega pisma je prav tako zastopano gledišče, da je z ru’ahh mišljena nevidna delujoča moč, zato je v tem prevodu 1. Mojzesova 1:1, 2 takole prevedena: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in Zemljo. In Zemlja je bila brez oblike in prazna in tema je bila nad površino vodnih globin; in Božja delujoča moč se je gibala sem in tja nad vodami.« Iz tega prevoda in iz Göttingerjevega biblijskega dela se zato jasno vidi, da se ni oseba imenovana »duh« nevidna premikala nad vodami, ki so pokrivale zemeljsko kroglo. Bila je neosebna delujoča moč Boga, ki se je premikala sem in tja nad neosvetljeno površino vodá.

19. Ali se je Božji duh oziroma njegova delujoča moč nekoristno gibal nad vodami?

¹⁹ Ne vemo, kako se je delujočo nevidno Božjo moč moglo opaziti; v prvotnem poročilu ni nobenih podrobnih navedb o tem. Sigurno pa je, da se Božja delujoča moč ni gibala sem in tja nekoristno, brez pozitivnih učinkov. Morda je povzročila, da je bil odstranjen kozmični prah, ki je obdajal Zemljo in preprečeval, da bi padala sončna svetloba na površino voda, ki so pokrivale Zemljo. *

20. Kaj je naredil Bog, da bi našim zemeljskim prednikom omogočil gledati pri dnevni svetlobi?

²⁰ Zatem, ko se je Božja delujoča moč gibala nedoločen čas nad vodno površino, je vsekakor sledila Božja zapoved: »In reče Bog: ‚Bodi svetloba!‘ In  bila je svetloba. In videl je Bog svetlobo, da je dobra; in ločil je Bog svetlobo od teme. In svetlobo je Bog imenoval ‚dan‘, a temo je imenoval ‚noč‘. In bil je večer, in bilo je jutro, dan prvi« (1. Mojzesova 1:3—5). V soglasju z Božjo svetostjo je delovala njegova delujoča moč ali njegov duh v dobrem smislu, za dober namen. Bila je zares »sveti duh«. Bog jo je uporabljal odgovarjajoče svojemu namenu, da bi naša prastarša pri dnevni svetlobi lahko videla.

21. Zakaj bi morali glede tega, kako je Bog uporabljal svoj sveti duh, imeti enako stališče kakor pisec Psalma 143:10?

²¹ Vse od začetka je Bog uporabljal svojo delujočo moč v korist človeka. To spoznanje nas privlači k nebeškemu Izvoru svetega duha. Biblijsko poročilo o tem delovanju v toku mnogih tisočletij razodeva, da je Bog to moč vedno uporabljal na svet način. Vedno je služila Božjemu pravičnemu namenu. Nikoli se ne bi smeli upirati tej nevidni delujoči moči vsemogočnega Boga. Imeti bi morali enako stališče kakor biblijski pisec, ki mu je rekel: »Uči me delati po volji tvoji, ker ti si moj Bog, z dobrim duhom svojim me spremljaj po ravni Zemlji« (Psalm 143:10).

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja za preučevanje]

 [Slika čez celo 4. stran]