»Od Boga je prišel duh življenja vanju«
Poglavje 8
»Od Boga je prišel duh življenja vanju«
1. Katero posebno delovanje svetega Božjega duha bo po Jezusovih besedah iz Matevža 28:18—20 kmalu prenehalo?
POSEBNO delovanje svetega Božjega duha traja že devetnajst stoletij, in se bo kmalu končalo. Ko bo prenehalo, se bo končalo tudi delo pridobivanja učencev Jezusa, Mesije. Obujeni Božji Sin je to upošteval, ko je na nekem griču v rimski provinci Galileji rekel svojim apostolom: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na Zemlji. Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Matevž 28:18—20).
2. Kdo bo razen oslavljenega Jezusa Kristusa z učenci do »konca sestava stvari«?
2 Ti apostoli so bili dobro seznanjeni s svetim duhom, v čigar imenu so krščevali ljudi iz vseh narodov, ki so postali učenci. V letih, ko so bili s svojim Gospodom Jezusom, so lahko videli, kako mogočno je duh deloval po njem, ko je oznanjeval Kraljestvo, učil in delal čudeže (Dejanja apostolov 10:38). 14. nizana leta 33 n. št., ko so bili z njim na zadnji pasha-večerji, jim je rekel v tolažbo: »Jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika (pomočnika, NS) vam dá, da ostane z vami vekomaj, duha resnice, ki ga svet ne more prejeti« (Janez 14:16, 17). Tako z njimi do »konca sestava stvari« ne bo le obujeni, oslavljeni Jezus Kristus, temveč tudi njihov aktiven pomočnik, sveti duh, ker bo z njimi »vekomaj«.
3., 4. a) Zakaj nastaja vprašanje, če je bil Jezus Kristus vse dni s tako imenovanim krščanstvom? b) Kaj je po Jezusovih besedah faktor, ki odloča, če je z nekom, ki se imenuje kristjan, sveti duh?
3 To je pomembno za nas, ker živimo v času označenem kot čas »konca sestava stvari« (Mat. 24:3). Od izbruha prve svetovne vojne leta 1914 se izpolnjuje Jezusova prerokba po Matevžu 24:3 do 25:46, tako s tem, kar se dogaja po svetu kakor tudi med Kristusovimi učenci. (Glej tudi Marko 13:3—37; Lukež 21:7—36.) Jezus Kristus, ki ima »vso oblast« v nebesih in na Zemlji, je bil »vse dni« do danes s svojimi učenci. Tudi obljubljeni »pomočnik«, sveti duh, je bil z njimi. Toda danes mnogi ljudje trdijo, da so Kristusovi učenci ali kristjani. Po zadnjih objavljenih številkah ima krščanstvo preko devetsto milijonov cerkvenih članov. Mar naj zato sklepamo, da je bil Kristus s krščanstvom vse do danes? Je po njem deloval sveti duh?
4 Ali lahko v tem primeru odgovorimo na vprašanje samo na osnovi števila tistih, ki se prištevajo h krščanstvu? Ne, ker so po Jezusovih besedah odločilni faktor Bogu ugajajoča dela:
»Po njih sadovih jih spoznate ... Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj. Torej po njih sadovih jih spoznate.
Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih« (Matevž 7:16—21).
5. Ali prinaša danes krščanstvo »sadove duha« ali »sadove mesa«?
5 Krščanstvo vse od časa, ko ga je osnoval nekrščeni poganski rimski cesar Konstantin Veliki — v četrtem stoletju n. št. — ni prinašalo dobrih sadov. Čeprav je imelo šestnajst stoletij priložnost prinašati »sadove duha«, njegove religiozne organizacije nimajo veliko ‚ljubezni, radosti, miru, potrpežljivosti, prijaznosti, dobrotljivosti, vere, krotkosti in samoobvladanja‘. Namesto tega krščanstvo prinaša »sadove mesa« (Gal. 5:19—23).
6., 7. V katerem pogledu je krščanstvo primerjano s skupščino v Laodiceji? Ali se je pokesalo in sprejelo nasvet, ki ga je Jezus dal tej skupščini?
6 Krščanstvo z njegovimi številnimi cerkvenimi člani lahko danes primerjamo s »skupščino v Laodiceji«. Po Razodetju 3:14—18 je oslavljeni Jezus Kristus rekel tej skupščini:
»Vem za dela tvoja, da nisi ne mrzel, ne gorak. Da bi bil mrzel ali gorak! Tako pa, ker si mlačen in ne mrzel, ne gorak, te hočem izpljuniti iz svojih ust. Ker praviš: ‚Bogat sem in obogatel sem in ničesar ne potrebujem,‘ in ne veš, da si revež in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag, ti svetujem, da kupiš od mene zlata, očiščenega v ognju, da obogatiš, in bela oblačila, da se oblečeš in da se ne pokaže sramota nagote tvoje, in mazila, da si z njim pomažeš oči, da bi videl.«
7 Ali se je krščanstvo skesalo in sprejelo ta Kristusov nasvet? Njegova aktivna udeležba v dveh svetovnih vojnah, preganjanje religioznih manjšin, njegov materializem, nemoralnost, vmešavanje v politiko zaradi nadoblasti in vzdrževanje sodobne stare ureditve stvari, vse to in še mnogo drugega nam na to vprašanje odgovarja z ne.
8. Zakaj je oslavljeni Jezus navidezno krščanstvo izpljunil iz svojih ust in ga ni uporabil za delo, ki se danes opravlja?
8 V času »konca sestava stvari« Jezusu Kristusu ne preostane drugega, kakor da ga »izpljune« iz svojih ust. V duhovnem pogledu zanj ni ne osvežujoče mrzlo, niti spodbudno vroče. Zanj je neužitno in zato nekoristno. »Mlačno« je, ker trdi, da je krščansko, istočasno pa je prijatelj in orodje tega sveta. Tega vladajoči Kralj Jezus Kristus ne more sprejeti ali »prebaviti«. Ima ga za sovražnika Boga, svojega Očeta (Jakob 4:4). S sovražniki svojega Očeta pa nima nič skupnega. Ni z njim v duhovnem raju, zato ga ne more uporabiti za delo, prerokovano za njegove prave učence v našem času (Matevž 24:14).
9. Ali je postalo krščanstvo zato, ker je delalo v imenu religije, predmet mednarodnega sovraštva, ali proti komu je usmerilo to sovraštvo?
9 Krščanstvo je svoja dela sicer opravljalo v imenu religije. Ali pa je zaradi svoje dejavnosti, kakor je rekel Kristus, ‚postalo predmet sovraštva vseh narodov zaradi njegovega imena‘? (Matevž 24:9). Nasprotno, prav krščanstvo je bilo tisto, ki je druge naredilo za takšen predmet sovraštva. Koga? Novodobna zgodovina nam na to odgovarja. Med prvo svetovno vojno je bila mednarodna skupina raziskovalcev Biblije, ki je na osnovi navdihnjenih spisov dokazala, da so se »časi narodov« iztekli leta 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna (Lukež 21:24). Zato bodo vsi narodi — bodisi krščanski ali ne — uničeni zaradi nasprotovanja vzpostavljenemu Kraljestvu Jezusa Kristusa, Kralja, ki vlada sedaj v nebesih na Božji desnici. Vsi, ki ne želijo biti uničeni skupaj s krščanstvom, morajo zapustiti navidezno krščanstvo, njegove cerkve. Ti smeli nauki vestnih raziskovalcev Biblije so jim nakopali sovraštvo vsega sveta.
10. Katero religiozno manjšino je krščanstvo nameravalo iztrebiti med prvo svetovno vojno in kako?
10 To osovraženo religiozno manjšino so tvorili kristjani, znani kot Mednarodni raziskovalci Biblije. Pri biblijskih študijih in oznanjevanju so uporabljali izdaje Watch Tower Bible and Tract Society, čigar glavno predstavništvo je v Brooklynu (New York). Proti tem raziskovalcem Biblije je krščanstvo usmerilo svoje sovraštvo med prvo svetovno vojno. Nameravali so jih iztrebiti. Njegovi duhovniki so jih krivo obtožili in pregovorili politike in sodnike, da so jih zatirali.
11. Kako je preganjanje zadelo Watch Tower Bible and Tract Society?
11 Sledila je prepoved izdaj Watch Tower Bible and Tract Society. V več deželah so prepovedali dejavnost raziskovalcev Biblije. Na raznih krajih so rodoljubi nahujskali razjarjeno drhal proti tej napačno predstavljeni miroljubni manjšini. Spomladi leta 1918 so nekaj odgovornih mož iz centrale brooklynske družbe odpeljali v zvezni zapor pod krivimi obtožbami.
12. Kaj pokaže Razodetje 11:7—12 v zvezi s tem, če je krščanstvo dokončno »usmrtilo« delo oznanjevanja?
12 Ko so predsednika in tajnika Watch Tower Bible and Tract Society in še šest drugih vodilnih sodelavcev zaprli kot zločince, je krščanstvo menilo, da je uničilo organizacijo zvestih prič, ki so oznanjevale vzpostavljeno Božje Kraljestvo. Ali so ji zares zadali smrtni udarec? Nekaj časa se je zdelo, da je telo kraljevskih prič res mrtvo. Mar so bili za vedno onesposobljeni? Razodetje 11:7—12 nam odgovarja v simboličnem jeziku:
»In kadar dokončata pričevanje svoje, napravi zver, ki prihaja gori iz brezna, vojsko z njima in ju zmaga in umori. In trupli njuni bosta ležali na ulicah mesta velikega, ki se imenuje duhovno Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njiju Gospod pribit na les. In gledali bodo nekateri iz ljudstev in rodov in jezikov in narodov trupli njuni tri dni in pol, in trupel njunih ne bodo pustili dejati v grobe. In prebivalci na Zemlji se bodo veselili nad njima in se radovali, in dari si bodo pošiljali med seboj, ker sta ta dva preroka mučila prebivalce na Zemlji.
In po treh dneh in pol je prišel življenja duh iz Boga vanju in sta stopila na noge, in strah velik je prešel tiste, ki so ju gledali. In slišala sta glas velik z neba, rekoč jima: ‚Pojdita sem gori!‘ In šla sta gori na nebo v oblaku, in videli so ju sovražniki njuni.«
13. Kakšna naj bi bila prihodnost organizacije prič po mnenju krščanstva, toda katere moči niso upoštevali?
13 Za malo časa, za tri dni in pol, je bila organizacija teh oznanjevalcev biblijskih prerokb in od Boga vzpostavljenega kraljestva izpostavljena javni sramoti. Ljudje, ki jih je mučilo oznanjevanje biblijskih resnic, so se veselili zatiranja kraljevskih prič. Z gledišča krščanstva je bila organizacija prič »mrtva«. Toda ali je bil tudi Božji duh usmrčen? Duh ni bil mrtev, ko je telo na kolu usmrčenega Jezusa Kristusa manj kot tri dni ležalo v grobu. Tako tudi devetnajst stoletij pozneje ni bil »mrtev«, ko je organizacija kraljevskih prič ležala mrtva simbolične »tri dni in pol«.
14. Kaj je bilo potrebno za izpolnitev Matevža 24:14 in kaj se je zgodilo spomladi 1919?
14 Medtem se je začelo peto leto »konca sestava stvari«. Jezusova napoved iz Matevža 24:14 se je morala še izpolniti: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni Zemlji, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Matevž 24:14, NS). Krščanstvo, omadeževano s krvjo svetovne vojne, ni bilo pripravljeno ali dovolj čisto, da bi izpolnilo to prerokbo. Kaj se je moralo narediti? V akcijo je moral stopiti duh Boga, Vsegamogočnega. To je tudi storil, toda ne v korist s krvjo umazanega krščanstva, temveč v korist navidezno »mrtvih« prič Kraljestva. Tako kakor je v Razodetju 11:11 slikovito ponazorjeno, »je prišel življenja duh iz Boga vanju in sta stopila na noge«. To oživljanje se je zgodilo spomladi povojnega leta 1919.
15. Kdo je po izpustitvi iz zapora zopet začel delati in čemu so Matevžu 24:14 ponovno posvetili pozornost?
15 Konec marca 1919 so bili uradniki Watch Tower Bible and Tract Society in njihovi sojetniki nenadoma izpuščeni proti kavciji, in začeli so delati. Jezusovi prerokbi iz Matevža 24:14 so ponovno posvetili pozornost. Stražni stolp od 1. julija 1920 (angleška izdaja) je na strani 199 in 200 vseboval spodbudni komentar o tem tekstu. Iz njega se je jasno videlo, da napovedano svetovno oznanjevanje ni bilo delo, ki se ga je opravljalo v minulih devetnajstih stoletjih »razdobja Evangelija«, to je oznanjevanje bližajočega se Kraljestva. To je oznanjevanje vesti o že vzpostavljenem Kraljestvu. Zato je oznanjevanje po vsem svetu delo, ki se opravlja od 1914. leta naprej.
16. Kako je to razodetje vplivalo na priče in kateri dogodek leta 1919 je bil višek tega?
16 To razodetje po »duhu resnice« je dalo delu prič za Kraljestvo novo življenje. Višek ponovne oživitve je bil leta 1919 v Cedar Pointu (Ohio, ZDA) na prvi glavni skupščini prič za Kraljestvo po vojni. Trajala je osem dni. Prisostvovali so tisoči iz Združenih držav in Kanade. Predsednik Watch Tower Bible and Tract Society, ki je bil medtem oproščen krivih medvojnih obtožb, je objavil novo delo za Kraljestvo, ki je bilo pred njimi. Pred približno 7000 poslušalci je imel javno predavanje.
17. Zakaj so se sovražniki bali povišanja njihovega smrtnega stanja?
17 Pri presenetljivi obnovi prič vzpostavljenega Božjega Kraljestva je sovražnike Kraljestva, posebno krščanstvo, popadel velik strah. Če so imeli sovražniki že takrat vzrok za strah, čeprav je bilo prič za Kraljestvo le majhen preostanek, tedaj se je njihov strah pozneje povečal. Te priče so postale znane po vsem svetu, kakor še pri Kristusovih učencih nikoli ni bil slučaj. Kakor z močnim glasom iz nebes so bili spodbujeni, da zavzamejo ta povišani položaj, ko jim je bilo rečeno: »Pojdite sem gori!«
18. Kako so priče leta 1922 dokazale, da se niso ustrašile dela, s katerim naj bi pritegnile pozornost vsega sveta!
18 Niso se ustrašili prevzeti oznanjevanje Kraljestva, s katerim so bili kakor povišani v nebesa in s katerim so zbudili svetovno pozornost. Spodbujeni z Božjim krepilnim duhom so neustrašeno šli na delo. Navdušenje je raslo na drugi glavni skupščini v Cedar Pointu (leta 1922), ko je predsednik Watch Tower Society dosegel višek v ključnem predavanju in vzkliknil: »Oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo Kraljestvo!« Tisoči udeleženci kongresa so z donečim ploskanjem sprejeli ta dinamičen poziv, oznanjevati Kraljestvo do konca.
DOLOČEN ČAS ZA OZNANJEVANJE PO VSEM SVETU
19. Zakaj je bilo primerno, da je Janez v poročilu o oživetju prič poročal, kar beremo v Razodetju 11:15—18?
19 Da bi se lahko opravilo to svetovno oznanjevanje Kraljestva, je leta 1919 v zatirane priče prišel »od Boga duh življenja«. Zato je bilo zelo primerno, da je apostol Janez v svojem poročilu o dveh pričah, ki sta bili povišani, poročal naslednje:
»In sedmi angel zatrobi, in nastanejo glasovi veliki v nebesih, govoreči: ‚Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke.‘
In štiriindvajseteri starešine, ki sede pred Bogom na prestolih svojih, so padli na obličja in molili Boga, rekoč: ‚Zahvaljujemo se ti, Jehova Bog, Vsegamogočni (NS), ki si in ki si bil, da si prejel moč veliko svojo in si zakraljeval. In narodi so se razsrdili, in prišla je jeza tvoja in čas mrtvih, da bodo sojeni, in da se da plačilo hlapcem tvojim prerokom in svetim, in njim, ki se boje imena tvojega, malim in velikim, in da se pogube, kateri pogubljajo Zemljo« (Razodetje 11:15—18).
20. a) Je bila ta glasno oznanjevana vest le za nebesa? b) Kaj je bilo potrebno po Jezusovi prerokbi?
20 Glasno oznanjana vest: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke,« zasluži danes, da jo Jehovine maziljene priče ponovijo po vsej Zemlji. Jezus Kristus je prevzel svoje kraljestvo nad svetom ob koncu časa narodov, leta 1914. Ta vest ni bila le za nebesa. Zadevala je tudi vse človeštvo. Zato so ljudje zaslužili, da jo slišijo. Toda kako bi jo slišali brez oznanjevanja? Jezus je prerokoval, da bo oznanjevana po vsej Zemlji, preden bo prišel konec tega sestava stvari. Preostanek njegovih maziljenih učencev je bil določen, da prevzame to delo oznanjevanja ob času svoje duhovne oživitve leta 1919 (Matevž 24:14; Marko 13:10; Rimljanom 10:14, 15; upoštevaj Izaijo 32:15).
21. Zakaj maziljeni Kristusovi učenci niso predrzni, ko oznanjujejo Kraljestvo, in zakaj se je na njem morala uresničiti prerokba iz Zaharija 4:6?
21 Preostanek maziljenih učencev Jezusa Kristusa je bil opolnomočen in poslan, da oznanjuje (Izaija 61:1—3). Če krščanstvo očita tem Kristusovim učencem, da so predrzni, ker oznanjujejo Kraljestvo, zakaj ga tedaj samo ne oznanja? Toda oni to ne delajo. Namesto tega sodelujejo v svetovni politiki in blagoslavljajo nekrščansko osmo svetovno silo. Ker je preostanek tako majhen v primerjavi s sto in sto milijoni cerkvenih članov krščanstva, se je moralo na njem uresničiti, kar je rekel Jehova po Zahariji 4:6: »Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu ... «
22. Na komu se je izpolnil Joel 2:28, 29 — merjeno po oznanjevanju, ki se opravlja?
22 Sveti duh, ki ga je Jehova obljubil, da bo izlit v zadnjih dneh, ni prenehal delovati, ker preostanek še vedno krščuje Kristusove učence v imenu tega duha (Matevž 28:19, 20; Joel 2:28, 29; Dejanja apostolov 2:14—21). Bog z izlitjem svojega duha na vse vrste ljudi sledi povsem določenemu namenu: prejemniki duha naj bi prerokovali. Dejstva potrjujejo, da preostanek maziljenih učencev Jezusa Kristusa dejansko prerokuje in priča za Božje Kraljestvo med vsemi narodi. Torej je on tisti, na katerega je bil dejansko izlit Božji duh. Ta duh stoji za svetovnim delom oznanjevanja. Kdo temu lahko oporeka?
23. Koga se je oznanjevalo v naslednjih dvanajstih letih prerokovanja in zakaj je bilo to potrebno?
23 Po dvanajstletnem prerokovanju o Božjem Kraljestvu je maziljeni preostanek več vedel o Bogu Jehovi, nebeškem Izvoru izlitega duha. Še bolj je pričal za Boga in povsod oznanjal njegovo ime kot največje Ime v vsem vesolju. Zares so se potrudili, biti Njegove priče in živeti tako, da se jih je lahko spoznalo kot »ljudstvo za njegovo ime« (Izaija 43:10—12; Dejanja apostolov 15:14). Nikar ne podcenjujmo pomena in nujnosti oznanjevanja Jehove in njegovega Mesije, Jezusa. V soglasju s prerokbo iz Joela 2:28—32 mora biti to delovanje predhodnica ‚velikega in prestrašnega Jehovinega dne‘. Če bi ljudje ne bili poučeni, ne bi mogli klicati prave osebe, ki jih lahko reši tisti »dan«. Iz Joela 2:32 izvemo, »da bo vsak, kdor bo klical ime Jehovino, rešen«. Treba je torej oznanjevati Jehovo.
24. Katero novo označbo je prevzel maziljeni preostanek leta 1931 in zakaj to ni bila prazna gesta?
24 Zato ni bilo naključje, da je v nedeljo 26. julija 1931 na mednarodnem kongresu Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije v Columbusu, Ohio (ZDA), tisoče udeležencev kongresa sprejelo odločitev, da se bodo imenovali s pomembnim biblijskim imenom. S to resolucijo so sprejeli ime »Jehovine priče«. Po mednarodnem kongresu v Columbusu so skupščine Mednarodnih raziskovalcev Biblije po vsej Zemlji sprejele podobno odločitev. S tem so se proglasili za Jehovine priče. To ni bila nepomembna gesta maziljenega preostanka duhovnih Izraelcev. Z opravljanjem svoje odgovornosti, ki mu jo je prineslo to ime, se je pokazal vrednega te nove označbe.
25. Kako so prišle oživljene priče za Kraljestvo na viden položaj v zvezi z Božjim imenom in sprejemom dolžnosti iz Izaije 43:10—12?
25 Nesporno je prišel v maziljeni preostanek »duh življenja od Boga« in da ga je Bog poklical na viden položaj, kjer je pritegnil nase pozornost vseh sovražnikov. Brez strahu pred sovražniki so člani preostanka sledili Božjemu vabilu: »Pridite sem gori!« (Razodetje 11:11, 12) Niso se sramovali nositi Božje ime, najsvetejše med vsemi. Z oznanjevanjem in prerokovanjem od hiše do hiše in iz mesta v mesto, so to ime slavili po vsej Zemlji. Tako so postali novodobni zagovorniki najvišjega imena vsega vesolja. Na žalost naravni Izrael starega časa ni odgovarjal prerokbi iz Izaije 43:10—12, ki je govorila v glavnem njemu: »‚Vi ste priče moje,‘ govori Jehova, ‚in hlapec moj, ki sem ga izvolil ... ne pa tuj bog med vami; in vi ste mi priče,‘ govori Jehova, ‚da sem jaz Bog mogočni.‘« Zato so člani preostanka duhovnih Izraelcev radi prevzeli dolžnost, biti Jehovine priče.
26. V kakšno duhovno stanje, prikazano s skupščino v Sardih (Mala Azija), se oživljeni preostanek ne želi vrniti?
26 Ko je bil preostanek duhovnih Izraelcev oživljen z »duhom življenja«, se ni želel vrniti v stanje, v kakršnem se je nahajala skupščina v Sardih (Mala Azija). Jezus Kristus ji je rekel:
»To pravi on, ki ima sedmero duhov Božjih in zvezd sedmero: ‚Vem za dela tvoja, da imaš ime, da živiš, in si mrtev. Zbudi se in utrdi ostalo, kar je že umiralo. Kajti del tvojih nisem našel popolnih pred Bogom svojim. Spominjaj se torej, kako si prejel in slišal, ter hrani to in se izpokori. Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe‘« (Razodetje 3:1—3).
27. Katero prednost želijo ohraniti člani preostanka duhovnega Izraela in zato upoštevajo Jezusove besede iz Razodetja 2:5?
27 V tem svetu, ki je v religiozni temi, želijo člani maziljenega preostanka duhovnega Izraela služiti kot nosilci luči, ki osvetljujejo Božje ime in njegove namene za rešitev človeštva. Varujejo se, da ne izgubijo prednosti, služiti kot duhovni »svečniki«. Upoštevajo besede, ki jih je oslavljeni Jezus Kristus izrekel skupščini v starem Efezu:
»Izpokori se in delaj prva dela! ako pa ne, ti pridem in premaknem svečnik tvoj z mesta njegovega, če se ne izpokoriš« (Razodetje 2:5).
»VELIKA MNOŽICA« KLIČE BOŽJE IME
28. Zakaj maziljeni preostanek v drugi svetovni vojni ni doživel isto kakor v prvi, čeprav se je divja zver iz brezna spet borila proti njemu?
28 V letih 1939—1945 je človeštvo pustošila druga svetovna vojna. Ali so člani oživljenega preostanka duhovnega Izraela, ki so se od leta 1931 imenovali Jehovine priče, doživeli enako kakor med prvo svetovno vojno? Kljub močnemu religioznemu preganjanju v drugi svetovni vojni, ko se je »divja zver, ki je prišla iz brezna«, borila proti njim, se to ni zgodilo. Ne! Grozovita preganjanja niso povzročila, da bi oznanjevanje maziljenega preostanka bilo omrtvičeno. Bili so še naprej »napolnjeni z duhom« svojega nebeškega Darovalca življenja (Efežanom 5:18). Duhovno so ostali živi, tako da so še naprej pričevali za Kraljestvo, če je bilo treba tudi podtalno. Ko so jim civilne in militaristične oblasti prepovedale oznanjevanje dobre vesti o Jehovinem vzpostavljenem Kraljestvu, so prosili Boga za hrabrost, da bi še naprej zvesto izpolnjevali nalogo oznanjevanja.
29. Kako je doživel preostanek nekaj podobnega primeru, opisanemu v Dejanjih apostolov 4:31?
29 Rezultat je bil podoben kakor pri Jeruzalemski skupščini, ko so religiozne oblasti ukazale apostolom, da prenehajo oznanjevati Kristusa. »Vsi se napolnijo svetega duha in govorili so besedo Božjo srčno« (Dejanja apostolov 4:31). Podobno tudi do danes preostanek daje spoznati, da je napolnjen s svetim duhom s »srčnim oznanjevanjem Božje besede«. Zato »svečnik« preostanka ni bil odstranjen s svojega mesta.
30. a) Kaj dela maziljeni preostanek v zvezi z Božjim imenom? b) Zakaj je glede Razodetja 6:14—17 razlog za vprašanje, če so člani preostanka edini, ki bodo »rešeni« ob Jehovinem dnevu?
30 Člani maziljenega preostanka tudi sami kličejo Jehovino ime in ga oznanjajo po vsem svetu. Ali so oni edini, ki upajo, da bodo ‚rešeni v velikem in prestrašnem Jehovinem dnevu? (Joel 2:31, 32) Mnogi, ki ne pripadajo preostanku, bi radi odgovor na to vprašanje, ker je o tem ‚strašnem dnevu‘ rečeno v Razodetju 6:14—17:
»In nebo (vladavine, ki stojijo visoko nad ljudmi) je izginilo kakor knjiga, ko se zvije, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest. In kralji Zemlje in velikaši in vojaški poveljniki in bogatini in mogočniki in vsak hlapec in svobodnik so se skrili v jame in skalne razpokline po gorah, in reko goram in skalam: ‚Padite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu, in pred jezo Jagnjetovo, kajti prišel je veliki dan njiju jeze, in kdo more stati?‘«
31. a) Kakšen je odgovor na vprašanje v zvezi rešitve prej omenjenih oseb v Jehovinem dnevu? b) Kdo ne išče zemeljske zaščite, kakor kralji Zemlje in njihovi podložniki?
31 Odgovor na vprašanje prej omenjenih ljudi, ki so zamudili klicati Jehovino ime v svojo rešitev, se glasi: Niti eden izmed njih ne bo ostal in preživel »velikega dne« Jehovinega. Simbolični vihar, ki jih bo uničil, je omenjen v naslednjem poglavju te knjige, Biblije, v Razodetju 7:1—3. V nadaljevanju izvemo o 144 000 Božjih služabnikih, ki imajo čela zapečatena s »pečatom živega Boga«. Uvrščeni so kot Izraelci, toda ne kot naravni, meseni Izraelci kakor tisti, ki so soglašali z usmrtitvijo Božjega Jagnjeta, temveč kot duhovni Izraelci, ki sledijo Jezusu, Jagnjetu, kot Mesiji (Razodetje 7:4—8; 14:1—5). In kaj se nam zatem odkriva? Nedoločeno število ljudi, ki nočejo tako klicati, kakor kralji Zemlje in njihovi podložniki, vladavine, primerjane z gorami in skalami in jih prositi, da bi jih skrile pred jezo Boga in njegovega Jagnjeta. Božje jeze se ne bojijo.
32. Komu pripisuje »velika množica« rešitev in kakšno korist ima od tega?
32 Ko beremo Razodetje 7:9—17 upoštevajmo, da ta številna »množica« ‚prihaja iz stiske velike‘:
»Glej: velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov, stoječe pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečene z belimi oblačili in palme v njih rokah, in kličejo z glasom velikim, rekoč: ‚Rešitev zahvaljujemo (NS) Bogu našemu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu!‘
... ‚Kdo so ti, oblečeni z belimi oblačili, in odkod so prišli? ... To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem, in sedeči na prestolu razpne svoj šator nad njimi. Lačni ne bodo več, ne žejni več, tudi sonce jih ne zadene, ne vročina nobena; kajti Jagnje, ki je sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda življenja; in Bog obriše vsako solzo z njih oči.‘«
33. Po čem se razlikuje »velika množica« od omenjenih 144 000 duhovnih Izraelcev in zakaj je primerna za službo Bogu v njegovem duhovnem templju?
33 Člani te številne »množice« niso del števila 144 000 duhovnih Izraelcev. Njihova čela niso zapečatena »s pečatom živega Boga«. Janez jih ni videl stati z Božjim Jagnjetom na nebeški gori Sion. O njih tudi ni rečeno, da so postali »prvina Bogu in Jagnjetu, odkupljeni izmed ljudi«. Kar zadeva njihovo narodnost, v primerjavi s 144 000 duhovnimi Izraelci so oni nežidje, ljudje iz vseh narodov. Toda spoznali so Boga Jehovo in ga priznavajo kot takšnega, ki sedi na prestolu vesolja, kot Suverena vsega vesolja. Vedo in priznavajo, kdo je darovano Božje Jagnje, ker verujejo v očiščujočo moč njegove krvi, da bi bili čisti pred Božjim prestolom. Tako očiščeni prinašajo Bogu v zemeljskih preddverjih njegovega duhovnega templja noč in dan sveto službo.
34. Iz katerih »ovc« je sestavljena »velika množica« in kakšno upanje na bodoče življenje imajo?
34 Kakšno skupno upanje imajo? To ni nebeško upanje. Razodetje 7:17 jih primerja z ovcami, ki jih pase Jagnje. Iz »studencev voda življenja«, h katerim jih vodi, izhajajo Božje priprave za popolno človeško življenje v obljubljenem zemeljskem raju. Oni so simbolične »ovce«, za katere je dal dobri Pastir svojo človeško dušo. Zatem, ko je Jezus omenil »hlev«, čigar vrata je odprl Janez Krstnik leta 29 n. št. kot »vratar«, je nadaljeval: »In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir« (Janez 10:3, 16). Tako je torej v Razodetju 7:9—17 omenjena »velika množica« sestavljena iz »drugih ovc«, ki danes živijo in so se obvezale slediti Jezusu Kristusu, dobremu Pastirju.
35. S kom tvori »velika množica« ‚eno čredo pod enim Pastirjem‘?
35 S kom pa tvori »velika množica« ‚eno čredo pod enim Pastirjem‘? Z »ovcami« iz drugega »hleva«, namreč s preostankom »male črede« duhovnih Izraelcev (Lukež 12:32; 1. Petrov 2:25). Čeprav »velika množica« ni v novi zavezi, ki jo je posredoval Jezus Kristus duhovnemu Izraelu, jo združuje z maziljenim preostankom v ‚eno čredo‘ v enem hlevu. Od kdaj pa dobri Pastir tako dela?
36., 37. a) Kakšen dogodek je označeval pričetek zbiranja »drugih ovc«? b) Kakšno upanje jim je bilo dano v njihovo veliko veselje?
36 Od leta 1935. Konec maja tistega leta je bil petdnevni kongres Jehovinih krščanskih prič v Washingtonu (District of Columbia, ZDA). Na ta kongres so bili še posebej povabljeni ljudje, ki so se priključili maziljenemu preostanku in ki so se zanimali za preživetje »velike stiske« in za vstop v Božjo novo ureditev z njenim zemeljskim rajem, ne da bi prej umrli. Niso si prizadevali za vstop v nebesa. Z večnim življenjem na rajski Zemlji bi bila njihova srčna želja povsem izpolnjena.
37 Zato je bilo njihovo veselje veliko, ko je predsednik Watch Tower Bible and Tract Society na kongresu v Washingtonu govoril o »veliki čredi«, o kateri govori Razodetje 7:9—17. Pojasnil je, da ta »čreda« ni duhovni ali po duhu rojeni razred, čigar člani bi postali angeli, da bi stali ob strani 144 000 Kristusovih sodedičev. To je poseben zemeljski razred z upanjem na neskončno popolno človeško življenje v zemeljskem raju pod Božjim Kraljestvom. Jehova je tedaj s pomočjo dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa, pričel zbirati to »čredo«, da bi mu skupaj z maziljenim preostankom produktivno služila.
38. Kako je »duh« članov »velike množice« reagiral na upanje, ki jim je bilo razloženo, in predvsem kakšno upanje imajo od takrat vsi, ki iščejo Boga?
38 Stotine tistih, ki so takrat obiskali kongres v Washingtonu, nikoli niso upali, da bi postali sodediči s Kristusom. Ko jim je bilo pojasnjeno zemeljsko upanje, opisano v Razodetju 7:9—17, je njihov »duh«, obnovitvena moč v njih, vplival nanje, da so to sprejeli s srcem. To upanje so pozdravili z mogočnim aplavzom. Ko so pozneje tisoči nadaljnji ljudje v Stražnem stolpu brali ponatis predavanja o »veliki množici«, je to sprejel tudi njihov »duh«. Od takrat so po vsem svetu vsi, ki iščejo Boga, sprejemali predvsem to upanje »velike črede«. Stotisoči so se krstili v ime Božjega Sina in dobili upanje, doživeti uresničenje tega čudovitega pričakovanja.
39. Glede kakšne razlike med njimi in maziljenim preostankom nastaja vprašanje, ali imajo Bogu predane, krščene »druge ovce« svetega duha?
39 Seveda te Bogu predane, krščene »druge ovce« iz »velike množice« niso postale duhovni Božji sinovi z upanjem na nebeško dediščino. To niso duhovni Izraelci. Tudi niso bili sprejeti v novo zavezo, s katero bi postali Božje »kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2. Mojzesova 19:5, 6). Nikoli niso sprejeli zapečatenja z Božjim duhom kot predujem nebeške dediščine. Niso bili maziljeni z Božjim duhom, da bi tako postali bodoči sodediči s Kristusom v njegovem nebeškem Kraljestvu (Izaija 61:1—3; 1. Janezov 2:20, 27; 2. Korinčanom 1:21, 22). Ali imajo kljub vsemu Božjega svetega duha?
40. Ali Biblija pokazuje, da mora biti nekdo, ki je predan Bogu, neizogibno rojen z Božjim duhom, da bi sveti duh nad njim lahko deloval?
40 Jasna dejstva odgovarjajo z da. Posebno od leta 1935 dela »velika množica« skupaj z duhovno proizvedenim, maziljenim preostankom. Podala je prepričljive dokaze, da tudi nanjo deluje Božji sveti duh. Ni neobhodno potrebno, da je človek proizveden po Božjem duhu, da bi Božja delujoča moč delovala po njemu. Spomnimo se preroka Mojzesa, sodnikov Otniela, Gideona in Samsona, kralja Davida in Janeza Krstnika. Da, pomislimo na vse predkrščanske preroke, na katere je prišel Jehovin duh, da jih je navdihnil za pisanje knjig Biblije — od 1. Mojzesove do Malahije. Čeprav ti možje starega časa niso imeli nebeškega upanja, jim je Jehova Bog dal svojega duha, ker so se mu predali in mu bili ljubeznivo na razpolago. Bog jim je dal svojo delujočo moč. Napolnil jih je s svetim duhom. Njegov duh je na njih deloval.
41. Kako skrbi Bog, da se oznanjevanje in pridobivanje učencev opravlja po vsem svetu, čeprav je maziljeni preostanek številčno majhen?
41 Koliko članov pa šteje danes preostanek duhovnih Izraelcev, maziljenih s svetim duhom? Po številu tistih, ki na letnem praznovanju Spominske večerje vzamejo simbole — kruh in vino — jih je sedaj približno 10 000. Toda število krščenih kristjanov, katerih duh je hvaležen za upanje na večno življenje v raju tukaj na Zemlji, je večje od dveh milijonov. Kdo ima torej večji delež na svetovnem oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev? (Matevž 24:14; 28:19, 20) Starajoči se maziljeni preostanek, ki je številčno tako majhen, tega obsežnega dela nikakor ne bi mogel sam opraviti, Tako pa Božji duh učinkovito deluje na »veliko množico«, na »druge ovce« in jih usposablja, da skupaj z maziljenim preostankom opravljajo svetovno delo pričevanja, ki v zgodovini krščanstva nima primerjave.
42., 43. a) Komu pripisujejo udeleženci svetovnega oznanjevanja čast za svoje delo? b) Glede katerih biblijskih stavkov verujejo, da jih vodijo angeli?
42 Oznanjevanje vesti o Kraljestvu odmeva danes po vsej Zemlji, v 216 deželah in otokih. Preko 41 000 skupščin aktivnih oznanjevalcev Kraljestva v vsem svetu se razveseljuje duhovnega raja. *
43 To obsežno oznanjevanje Božjega Kraljestva, njegove nove ureditve, ki je doseglo celo najoddaljenejše dele Zemlje, zahteva mnogo trdega dela od vseh, ki se ga udeležujejo, in vse to brezplačno (Matevž 10:8). Toda ti oznanjevalci Kraljestva, krščanske Jehovine priče, te veličastne dejavnosti ne pripisujejo sebi. Priznavajo, da so le orodje v Božjih rokah. Pogum in moč, da delajo to vnaprej določeno delo, pripisujejo Božjemu duhu. Vedo, da jih tudi angeli podpirajo in vodijo, medtem ko opravljajo Božje delo. Verujejo, kakor pravi v listu Hebrejcem 1:14, da so angeli »služabni duhovi v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje«. Jezus je o našem času, o času »konca sestava stvari« tudi rekel: »In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja« (Matevž 24:3, 30, 31).
44. a) Zakaj ni nenavadno, da so za to delo uporabljeni angeli? b) Čigava nevidna pomoč je bila vnaprej napovedana za ločevanje navideznih kristjanov od pravih in za zbiranje »velike množice« ali »dragih ovc«?
44 Naj nas to čudi? Ne! Že v predkrščanskem času so angeli pomagali zvestim Jehovinim oboževalcem (1. Mojzesova 32:1, 2, 24—30; 2. Mojzesova 14:19, 20; 2. kraljev 6:15—17; Izaija 37:36; Psalm 34:7). Danes živimo v času zbiranja resničnih dedičev Božjega Kraljestva in njihovega ločevanja od navideznih kristjanov krščanstva, in v tem odločilnem času maziljenemu preostanku pomagajo angeli, v soglasju z Matevžem 13:39—43, 49, 50 in Razodetjem 14:6. Zato imajo angeli pod Kristusom Kraljem vodilno vlogo pri zbiranju preostanka njegovih maziljenih učencev, njegovih »izvoljencev«. Jezus pa uporablja angele, ki so pod njegovim poveljstvom, tudi za zbiranje množice, veliko večje kakor maziljeni preostanek, namreč »velike množice« njegovih »drugih ovc« (Matevž 25:31—46; Janez 10:16).
SIMBOLIČNO VSTAJENJE
45., 46. a) Zakaj ni z ozirom na od Boga povzročeni čudež, opisan v Ezekielu 37:1—14, nobenega razloga, da bi prezirali dan malih stvari ali začetkov? b) Kaj bo dal Jehova v pregnane Izraelce, da bi se lahko vrnili v domovino?
45 Ali torej ima kdorkoli razlog, da »zaničuje dan malih stvari«? (Zaharija 4:10, NS) Kako presenetljiv niz dogodkov se je vendar pričel, ko je leta 1919 »prišel vanju od Boga duh življenja«, to je v navidezno mrtev maziljeni preostanek! (Razodetje 11:11) To je bil novodobni čudež vstajenja, ki ga je povzročil Bog. Ustreza tistemu, kar je videl prerok Ezekiel v viziji, namreč videl je dolino polno suhih, razmetanih kosti mrtvih Izraelcev. Telesa teh Izraelcev so bila obnovljena, toda še vedno so ležala mrtva. Zatem je prerok Ezekiel nad njimi prerokoval na Jehovino zapoved. Kaj se je zgodilo? »In oživele so in stopile pokonci — prav silno velika vojska« (Ezekiel 37:1—10).
46 Ali se bo Ezekielova vizija izpolnila na Božjem izvoljenem ljudstvu, ki je sužnjevalo v Babilonu? V potrditev, da se bo ta obnovitvena vizija izpolnila, je navdihnil Jehova Ezekiela, da je rekel: »In dam duha svojega v vas, da živite, in vas naselim v vaši Zemlji. In zvedeli boste, da sem jaz Jehova rekel in izvršil to, govori Jehova.« (Ezekiel 37:11—14; primerjaj Izaija 32:15—18.)
47. a) V kakšen namen je dal Bog svojega duha maziljenemu preostanku, ko ga je spet oživel? b) Zakaj je delovanje tega oživljanja v soglasju z Rimljanom 8:11?
47 V našem, dvajsetem stoletju, in sicer po koncu prve svetovne vojne (leta 1918), je bil maziljeni preostanek duhovno oživljen in izpeljan iz ujetništva Babilona velikega, svetovnega kraljestva krive religije, da ponovno prične s službo Kraljestvu. V ta namen ga je Jehova ponovno pripeljal v pravnoveljavno duhovno »deželo« na Zemlji; spet mu je podaril svojo milost. Nanj je izlil svojega duha, da bi srčno in neustrašeno deloval v službi za Kraljestvo. »Kjer je duh Jehovin, tam je svoboda« (2. Korinčanom 3:17). Zatem je osvobojeni preostanek s svojo sijajno službo dokazal, da je živ, prav tako tudi »velika množica« njegovih z ovcami primerjanih sodelavcev. Za to je odgovorna Jehovina sveta delujoča moč, ker v listu Rimljanom 8:11 beremo: »Če pa duh tistega, ki je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, on ki je obudil Kristusa Jezusa iz mrtvih, oživi tudi smrtna telesa vaša zaradi duha svojega, ki prebiva v vas.«
48. Katera moč je za združenim preostankom in »veliko množico«?
48 Tako gresta preostanek in »velika množica« enotno naprej! Z vami je nepremagljiva moč, ki stoji za Božjo novo ureditvijo (Zaharija 4:6). Vaše vztrajno oznanjevanje »dobre vesti o Kraljestvu« vam sicer prinaša nadaljnje trpljenje in sramotenje. Vaše vztrajanje za Boga Jehovo in njegovega Kristusa je najvišja čast, ki se jo lahko doseže. Zapomnite si: »Če vas psujejo zaradi imena Kristusovega, blagor vam; zakaj duh slave in duh Božji počiva nad vami« (1. Petrov 4:14). Če vas sramotijo sovražniki Božjega Kraljestva, to ni znak Božjega neodobravanja. Vaše vztrajanje je dokaz, da imate Božjega duha. Imeti njegovega duha pa je čast, ne sramota. Duh vam daje dostojanstvo in vas naredi podobne Kristusu. Dokazuje, da ste vredni čudovite službe v prihajajoči Božji novi ureditvi. Kako srečni ste vendar lahko v njegovi veliki milosti!
[Podčrtna opomba]
^ odst. 42 Glej Letno knjigo Jehovinih prič 1978, str. 24—31 (v angleščini).
[Vprašanja za preučevanje]
