1. poglavje

Želimo si svetovnega miru in varnosti

1., 2. Kaj tako nujno danes potrebuje vse človeštvo in zakaj?

MIR in varnost sta tisto, kar si mi želimo tukaj na zemlji. Potreba po tako zaželjenem stanju še ni bila nikoli bolj nujna kot je danes. To ne velja le za nas kot za posameznike, ampak za celotno človeško družino po vsem svetu.

² Tako je zaradi tega, ker današnje prebivalstvo zemlje živi v času vseh časov! ‘Kako bi to moglo biti,’ boš morda vprašal, ‘ko vendar dobro vemo, da se nahajamo v najstrašnejšem obdobju človeške zgodovine, v dobi jedrskih orožij?’

3. Iz kakšnega razloga se narodi oborožujejo z jedrskimi bombami in kaj narekuje normalen, zdrav razum?

³ Za najmanj devet narodov se ve, da so zmožni proizvesti jedrsko bombo. Ocenjuje se, da bi do leta 2000 lahko imelo 31 držav atomsko  bombo. Razlog za posedovanje teh bomb je, kot navajajo, obramba kot protiutež drugim podobno oboroženim narodom, grožnja jedrskega povračilnega ukrepa. Kljub takšnemu svetovnemu stanju, pa normalni, zdrav razum narekuje, da bi morali narodi živeti drug z drugim v medsebojni strpnosti.

4. Kakšen namen ima Stvarnik, čeprav ne ovira ljudskih naporov za dosego varnosti?

⁴ Ali si torej želimo miru, ki bi ga ustvaril  človek, skupaj z varnostjo, katero bi lahko zagotovil on? Čeprav Stvarnik ne ovira človeških naporov za vzpostavitev in ohranitev svetovnega miru in varnosti, pa bo po svoje in sicer popolnoma zadovoljil naše naravne želje po miru in varnosti. Določil je že čas, ko bo odstranil vse, ki motijo varnost tistih, ki ga želijo častiti. Kako veseli smo lahko, da je ta njegov čas neposredno pred nami!

5. Kaj je navdihnjeni psalmist rekel glede zemlje in kakšen je Stvarnikov namen s človekom?

⁵ Po tisočletjih burne človeške zgodovine lahko pričakujemo, da bo na zemlji obstajala želja po miru in varnosti. Zemlja je bila človekovo naravno prebivališče že od samega začetka njegovega obstoja. Navdihnjeni psalmist je dejal: »Nebesa so nebesa Jehovina, zemljo pa je dal sinovom človeškim.« (Psalm 115:16) Takoj na začetku je Stvarnik imel ljubečo željo, da bi človek užival polnost življenja v tem zemeljskem domu, ki mu ga je On sam dal.

6. V kakšnem pogledu bi prvi človek in njegovo potomstvo lahko ravnalo kakor Bog?

⁶ Poročilo o ustvarjanju iz Prve Mojzesove 2:7 pove, da je »Bog upodobil človeka iz prahu zemeljskega in mu vdahnil v nosnice duh življenja in tako je postal človek živa duša.« Nobeno drugo stvarjenje na zemlji ni bilo na človeški stopnji življenja ali človekove sposobnosti — da lahko gospoduje kot Bog. Takšno gospodovanje ni bilo zaupano le prvemu človeškemu stvarjenju, ampak bi ga naj izvajali in uživali tudi njegovi potomci.

7. Kako je Adam dobil ženo in kaj je rekel, ko mu je bilo predstavljeno to popolno stvarjenje?

 ⁷ Zato je Stvarnik dal Adamu ženo. Ona naj bi bila mati vseh prihodnjih človeških prebivalcev na zemlji. Zato je moški, ki mu je bilo predstavljeno to popolno stvarjenje, lahko rekel: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Zato jo je imenoval možinja, ‘ish.shah’, kar je ženska oblika hebrejske besede mož, namreč, ‘ish. (1 Mojzesova 2:21—23)

8. Kakšna navodila je Stvarnik dal prvemu človeškemu paru?

⁸ Stvarnik in nebeški Oče je rekel prvemu človeškemu paru: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo.« (1 Mojzesova 1:28) To je bilo nekaj povsem novega v zgodovini inteligentnega stvarstva. Duhovni prebivalci nevidnih nebes niso začeli živeti s pomočjo rojevanja.

9. Kako Psalm 8:4 opisuje božansko ureditev stvari?

⁹ Zato ni čudno, da so se v času ustvarjanja zemlje »hkrati radovale jutranje zvezde in vzklikali vsi sinovi Božji.« (Job 38:7) Tedaj je bilo mirno in složno celotno vesolje. V osmem psalmu je psalmist, prevzet nad božanskim urejanjem stvari, vzkliknil o človeku: »Naredil si ga le malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal.« (4 in 5. vrstica, EI) V skladu s tem psalmom je Bog podložil človeku vse stvari na zemlji.

Začetek tekme za nadoblast

10. Kaj je izbruhnilo še preden je bil spočet prvi otrok in kaj bi zato lahko bilo ustanovljeno nad človeštvom?

¹⁰ Osupljivo je dejstvo, da je prišlo do upora v vesoljni organizaciji Boga Jehove še preden je  bil spočet prvi človeški otrok. Razmere bi lahko vodile do vzpostavitve nove nadoblasti (vrhovne oblasti), nove vrhovne vladavine nad človeštvom — če bi se človeštvo lahko ločilo in se odtujilo od Jehovine vesoljne organizacije. Postali naj bi suvereni — vendar kot Božji tekmeci. V ta namen je bila izgovorjena prva laž, ki naj bi Boga Jehovo predstavila v lažni luči.

11. Kaj je prvi upornik postal, ker je Boga predstavil v napačni luči?

¹¹ Ko je bila izrečena ta prva laž, je prvi upornik proti Bogu postal prvi lažnivec, prvi hudič ali obrekovalec. Jezus je bil čisto drugačen, kajti rekel je: »Jaz sem pot in resnica in življenje.« (Janez 14:6) Jezus je rekel svojim verskim nasprotnikom: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka in na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži.« (Janez 8:44)

12. a) Kako je hudič povzročil, da je bila izrečena prva laž in kako je ta laž vplivala na Evo? b) Kakšne so bile posledice, ker je Adam jedel prepovedan sadež?

¹² Hudič je v Edenu ali vrtu miline govoril po kači in povzročil, da se je prva laž posredovala prvi ženski. Trdil je, da je njen Stvarnik lažnivec ter tako zbegal Evo. Povzročil je, da se je počutila negotova v svojem domnevno nevednem stanju, zato je zaužila prepovedan sadež. Pregovorila je še svojega moža Adama, da sta oba jedla prepovedano sadje, torej se ji pridružil v uporu proti Jehovi Bogu. (1 Mojzesova 3:1—6) Neposlušni par je izgubil svoj mir z Bogom in bil  izgnan iz raja radosti v negotovo življenje izven njega. V Pismu Rimljanom 5:12 je opisano njuno žalostno stanje: »Kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.«

13. Kaj mora danes vsakdo od nas izbrati?

¹³ Današnje stanje zahteva od nas, da dokončno izberemo. Izbrati moramo med tekmovalno nadoblastjo satana hudiča, »boga tega sestava stvari«, in vrhovno oblastjo Jehove, Najvišjega in Vsemogočnega Boga vsemirja. (2 Korinčanom 4:4; Psalm 83:18)

Kako lahko uživamo mir z Bogom

14. Kakšen mir in varnost lahko pričnemo uživati že danes?

¹⁴ V svojo škodo večina človeštva ne želi sprejeti ali verjeti v pripravo Vsemogočnega Boga za njegove častilce, da bi uživali sorazmeren mir in varnost celo v tem tako žalostnem stanju človeških zadev. Vendar, Jehova je »Bog, ki daje mir« in sedaj imamo blagoslovljeno prednost, da vstopimo v mir in varnost, ki ne bosta nikoli prenehala. (Rimljanom 16:20; Filipljanom 4:6, 7, 9) To sta mir in varnost, ki ju že sedaj daje svojemu telesu zemeljskih služabnikov, svoji vidni organizaciji, in s tem izpolnjuje svoje vedno zanesljive obljube. Toda ta mir in varnost, se lahko uživa le, če smo povezani z njegovo vidno organizacijo na zemlji.

15. Je nerazumno misliti, da ima Bog organizacijo in kaj je priznal Jezus Kristus?

¹⁵ Nezdružljivo z jasnim naukom Svetega pisma bi bilo verovanje, da Bog nima organiziranega naroda in da edino tega priznava. Jezus  Kristus je priznal, da ima njegov nebeški Oče vidno organizacijo. Do binkošti leta 33. n. št. je to bila židovska organizacija, ki je bila v zaveznem odnosu z Bogom Jehovo pod Mojzesovim zakonom. (Luka 16:16)

16. a) Med kom je bil Mojzes posrednik? b) Med kom je Posrednik večji Mojzes, Jezus Kristus?

¹⁶ Tako kot je bil starodavni izraelski narod v zaveznem odnosu z Bogom Jehovo po posredniku Mojzesu, tako je tudi duhovni izraelski narod, »Božji Izrael«, v zaveznem odnosu z njim po posredniku. (Galačanom 6:16) Tako je, kot je pisal apostol Pavel svojim krščanskim sodelavcem: »Zakaj eden je Bog; eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.« (1 Timoteju 2:5) Ali je bil Mojzes posrednik med Jehovo in vsem človeštvom? Ne, bil je posrednik med Bogom Abrahama, Izaka in Jakoba ter naroda njihovih telesnih potomcev. Podobno tudi večji Mojzes, Jezus Kristus ni Posrednik med Bogom Jehovo in vsem človeštvom. On je Posrednik med svojim nebeškim Očetom, Bogom Jehovo, in ljudstvom duhovnega Izraela, katerega število je omejeno le na 144 000 članov. Ta duhovni narod je kakor mala čreda Jehovinih ovcam podobnih oseb. (Rimljanom 9:6; Razodetje 7:4)

Ni pastir samo »mali čredi«

17. a) Za kaj je Bog Jehova določil Jezusa Kristusa? b) Kaj je Jezus dejal tistim, ki bodo podedovali nebeško Kraljestvo?

¹⁷ V Psalmu 23:1 je bil David, kralj nekdanjega Izraela, navdihnjen, da je dejal: »Jehova je moj pastir. Slabo se mi ne more goditi.« Jehova,  Vrhovni Pastir, je določil Jezusa Kristusa za »dobrega pastirja«. (Janez 10:11) V Luki 12:32 je Jezus sam dejal tistim, katerim je dober Pastir: »Ne boj se, mala čreda! Kajti Oče vaš je sklenil, dati vam Kraljestvo.«

18. a) Kdo je danes podoben Netinimu in sinovom Salamonovih neizraelskih služabnikov? b) S kom so tesno povezani?

¹⁸ V starem času so živeli nejudje, kot na primer Netinim in sinovi neizraelskih Salomonovih služabnikov, ki pa so bili povezani z Izraelskim narodom. (Ezra 2:43—58; 8:17—20) Podobno so tudi danes možje in ženske, ki so povsem predani Bogu po Jezusu Kristusu, vendar niso duhovni Izraelci. Vseeno pa so povezani z ostankom duhovnega Izraela, ker so se predali Bogu Jehovi po Jezusu Kristusu, »ki je dal samega sebe v odkupnino za vse.« (1 Timoteju 2:6) Danes njihovo število visoko prekaša 144 000 duhovnih Izraelcev, ki bodo podedovali nebeško Kraljestvo.

19. Kaj je rekel Jezus Kristus, da bi pokazal, da bo Pastir razen »mali čredi« tudi drugim?

¹⁹ Tako je bil Jezus Kristus v času, ki ga je Bog določil, imenovan za Pastirja nad mnogo večjo čredo ovcam podobnih ljudi, ki bodo po njem dobili zemeljsko dediščino. Na njih je mislil, ko je v Janezu 10:16 rekel: »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas in bo ena čreda, en pastir.« (JP) Tudi apostol Janez je mislil na te »druge ovce«, ko je pisal o Jezusu: »On je namreč spravna žrtev za naše grehe, pa ne le za  naše, temveč tudi za grehe vsega sveta.« (1 Janezov 2:2, JP)

20. a) Kolikšno je število »drugih ovc« v primerjavi z ostankom male črede«? b) Kaj za vse njih pomeni pastirska skrb dobrega Pastirja?

²⁰ Danes živi kakšnih 9000 tistih, ki trdijo da so člani ostanka »male črede« duhovnih ovc. Na drugi strani pa je več milijonov oseb, ki so povezane z maziljenim ostankom in sledijo stopinjam Dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa. Najdemo jih v več kot 200 deželah po vsem svetu. Kaj vsem tem pomeni pastirska skrb dobrega Pastirja? Pomeni mir in varnost! Če ne bi imeli miru med seboj, ne bi med njimi obstajala pristna enotnost in nezlomljivo sodelovanje. Če ne bi ljubeče skrbeli drug za drugega glede duhovnih interesov, ne bi imeli varnosti, ki jo danes uživajo. Tako se je že tedaj pričela zadovoljevati njihova želja po miru in varnosti po vsej zemlji.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 4, 5]

Stvarnik bo po svoje — toda popolnoma zadovoljil človeške želje po miru in varnosti