9. poglavje

Božja zaveza z njegovim »prijateljem« že sedaj koristi milijonom ljudi

1., 2. a) Katero prijateljstvo je že pričelo delovati v korist milijonov ljudi? b) Zakaj je Abraham lahko postal Božji prijatelj?

PRED več kot 1950 leti je resnični prijatelj vsega človeštva dejal: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:13, JP) Avtor teh besed, Jezus, je bil potomec človeka, ki je bil imenovan prijatelj najodličnejše osebe v vsem vesolju, Boga Jehove. Ta prijateljski odnos, čeprav morda izgleda enostranski, je že pričel delovati v korist milijonov ljudi.

² Kdo je bil ta človek starega časa, ki nam je toliko pripomogel s svojim prijateljstvom z Bogom? To je bil Abraham, potomec Sema, ki je preživel splošni potop v Noetovih dneh. Abraham je prišel v takšen odnos z Bogom, ker je pokazoval lastnosti pravega prijatelja. Vera in ljubezen sta gnali Abrahama, da je ravnal v skladu z Božjo voljo in zato je biblijski pisec Jakob izjavil: »Tako se je spolnilo Sveto pismo: ‘Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v  pravičnost’ in imenovan je bil Božji prijatelj’.« (Jakob 2:23, JP)

3., 4. a) Kaj ponazarja kako visoko je Jehova cenil vrednost Abrahamove vere in zaupanja? b) S katerimi besedami je Jehova privedel svojo izjavo v Izaiji 41:8 do vrhunca?

³ Ta človek vere in dejanj je bil doma iz kaldejskega mesta Ur in je bil prvi imenovan za Hebrejca. (1 Mojzesova 14:13) Ta označba je veljala za vse njegove potomce, za Izraelski narod. (Filipljanom 3:5) Ko je Abraham postal prijatelj Boga Jehove, ga je Bog seznanil z nekaterimi svojimi zaupnimi stvarmi. To je razvidno iz zapisa v Prvi Mojzesovi 18:17—19.

⁴ To ponazarja, kako visoko je Jehova vrednotil Abrahamovo vero in zaupanje vanj in tudi Abrahamovo brezpogojno poslušnost. Zato je brez zadrege ali opravičevanja Jehova v vrhuncu svoje izjave rekel narodu Izraela: »Ti pa, Izrael, hlapec moj, Jakob, ki sem te izvolil, seme Abrahama, prijatelja mojega.« (Izaija 41:8)

Abrahamova zaveza prične delovati

5., 6. a) Kakšno zavezo je Jehova sklenil s svojim prijateljem Abrahamom? b) Kljub kakšnim neugodnim okoliščinam je Bog svojemu prijatelju dal obljubo glede »semena«?

⁵ Do kakšne razsežnosti lahko nekoga privede povezanost z njegovim ljubljenim prijateljem, je ponazorjeno z dejstvom, da je Suveren vesolja, Jehova, sklenil zavezo s človekom,  Abrahamom. V Prvi Mojzesovi 15:18 beremo: »Ta dan je sklenil Jehova zavezo z Abramom (Abrahamom), govoreč: ‘Semenu tvojemu sem dal to deželo od reke egiptovske do one reke velike, reke Evfrata.«

⁶ Reko Evfrat je Abraham skupaj s svojo družino prebrodil na poti v Obljubljeno deželo. Ko je stopil v to deželo, je Abraham bil brez otrok, čeprav je tedaj bil star že 75 let in njegova žena je že bila prestara za rojevanje otrok. (1 Mojzesova 12:1—5) Pa vendar je Bog kljub takšnim neugodnim okoliščinam rekel poslušnemu Abrahamu: »Ozri se zdaj proti nebu in seštej zvezde, če jih moreš sešteti... Tako bode seme tvoje.« (1 Mojzesova 15:2—5)

7. a) Kako se imenuje ta zaveza? b) Katerega leta je pričela veljati in kaj je tistega leta Abraham storil? c) Koliko let pred Zavezo zakona z Izraelskim narodom je bila sklenjena ta zaveza?

⁷ Zavezo, ki jo je Jehova sklenil s svojim »prijateljem«, imenujemo Abrahamovo zavezo. Ta zaveza je bila sklenjena leta 1943. pr.n.št., ko je Abraham ustregel Božjim zaveznim zahtevam in prebrodil Evfrat na svoji poti v Obljubljeno deželo. V tistem letu je za Boga Jehovo začela veljati obveza, da blagoslovi Abrahama, ki ni imel otrok, s »semenom«. Zakon, ki je pripadal zavezi, sklenjeni z izraelskim narodom na gori Sinaj je pričel veljati 430 let kasneje, to je 1513. leta pr. n. št. (1 Mojzesova 12:1—7; 2 Mojzesova 24:3—8)

 Abrahamovi zavezi dodan Zakon zaveze

8. a) Kakšen je bil namen Zakona zaveze? b) Ali je Zakon zaveze razveljavil Abrahamovo zavezo?

⁸ Tedaj so Abrahamovi potomci po njegovem sinu Izaku postali svobodno ljudstvo. Izraelski narod je bil osvobojen iz Egipta in odpeljan h gori Sinaj v Arabiji. Po posredniku Mojzesu so bili sprejeti v Zakon zaveze z Bogom Jehovo. Kakšen je bil dejanski namen tega Zakona zaveze, ker so ti Izraelci že bili naravni potomci Jehovinega »prijatelja«, Abrahama? Ščitil naj bi Jehovino izbrano ljudstvo. Zakon zaveze ni razveljavil Abrahamove zaveze, čeprav se je pokazalo, da je izraelski narod prestopal Božji popolni zakon. (Galačanom 3:19—23)

9., 10. a) Kaj so Abrahamovi potomci na splošno mislili o »semenu«, po katerem bodo blagoslovljeni vsi narodi? b) Ali je njihovo razmišljanje bilo razumno?

⁹ Simbolično povedano, Izraelci so postali »sinovi« tega Zakona zaveze. Ker so bili naravni potomci Abrahama, so mislili, da so postali tudi »seme« po katerem bodo blagoslovljeni vsi narodi. Ali je bilo tako? Ne! Danes, skoraj 3500 let kasneje, vidimo neodvisno posvetno Republiko Izrael, ki pa se bori za svoj obstoj med mnogimi sovražnimi narodi.

¹⁰ Če torej danes nekdo postane židovski prozelit in misli, da bo zato postal del Abrahamovega »semena« po katerem naj bi bilo blagoslovljeno vse človeštvo, pa Bog Jehova ne misli tako. Kaj se je torej zgodilo?

11. Kako je apostol Pavel pojasnil, kaj se je zgodilo naravnim potomcem Abrahama?

 ¹¹ Apostol Pavel nam je zadevo takole pojasnil: »Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle, drugega od svobodne. Toda sin, rojen iz dekle se je rodil na ravni narave, sin pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube. To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sinajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagara (Agara). Hagara je prispodoba Sinajske gore, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred. Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.« (Galačanom 4:22—26, JP)

12. Koga ponazarja dekla Hagara (Agara)?

¹² Jeruzalem, katerega predstavlja dekla Hagara je bil zemeljski, naseljen z naravnimi Judi. V dneh Jezusa Kristusa je bil glavno mesto naroda Izrael in je bil pod zakonom zaveze. (Matej 23:37, 38) Dokler je Zakon zaveze, posredovan po Mojzesu, še veljal, so naravni Izraelci bili vidni del Jehovine organizacije. To lahko ponazorimo z žensko, Sarino deklo Hagaro.

Pravi sinovi Abrahamove zaveze

13. a) Koga ponazarja Abrahamova žena Sara? b) Zakaj se lahko »gornji Jeruzalem« imenuje »svoboden«?

¹³ Po drugi plati pa je »gornji Jeruzalem« bil Jehovina nevidna nebeška organizacija. Temu ustrezno je ponazorjen z žensko Saro, pravo Abrahamovo ženo. Zakon zaveze ni bil sklenjen s to organizacijo in tako je »gornji Jeruzalem« podobno kot Sara, bil svoboden. To je organizacija,  ki rojeva obljubljeno »seme« in zato jo je apostol Pavel lahko imenoval »naša mati«.

14. Ali Abrahamova zaveza velja za »gornji Jeruzalem«, in kako se zato lahko imenuje duhovno rojene učence Jezusa Kristusa?

¹⁴ V resnici Abrahamova zaveza velja za simbolično ženo večjega Abrahama, da, za Jehovino vesoljno organizacijo v nebesih. Iz tega sledi, da so duhovno rojeni učenci Jezusa Kristusa, kot je bil Pavel, sinovi ali otroci Abrahamove zaveze. Pavel nadaljuje s takšnim razmišljanjem, ko pravi:

15. Kaj je apostol Pavel v Galačanih 4:27—31 rekel glede »otrok« Abrahamove zaveze?

¹⁵ »Pisano je namreč: ‘Razveseli se nerodovitna, ki ne rodiš! Zavriskaj od veselja ti, ki ne poznaš porodnih bolečin! Zakaj veliko otrok bo imela zapuščena, več kakor tista, ki ima moža.’ Vi pa, bratje, ste kakor Izak sinovi obljube. In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj. Toda kaj pravi Sveto pismo? ‘Odpodi deklo in njenega sina, zakaj sin dekle nikakor ne bo dedoval s sinom svobodne.’ Zaradi tega, bratje, nismo sinovi dekle, temveč svobodne.« (Galačanom 4:27—31, JP; Izaija 54:1)

16. Kaj je napovedala simbolična prispodoba glede Zakona zaveze in samo kaj je ostalo?

¹⁶ Ta simbolična prispodoba starodavnih dni je napovedala, da bo Bog Jehova, večji Abraham, razveljavil Zakon zaveze, ki ga je sklenil z Izraelom na gori Sinaj. Tako bo odvzet ali odstranjen dodatek Abrahamovi zavezi, (to je  Zakon zaveze) in bo ostala le Abrahamova zaveza s svojo obljubo o »semenu«, po katerem bodo blagoslovljene vse rodovine na zemlji.

17. a) Kako dolgo naj bi trajal Zakon zaveze? b) Zakaj je Jezus Kristus bil glavni Abrahamov potomec? c) Od česa je bilo odvisno ali bo Jezus postal Božji glavni zastopnik v blagoslov vseh rodovin na zemlji?

¹⁷ Zato je dodani Zakon zaveze veljal vse dokler se ni pojavilo obljubljeno »seme« in to je bil Jezus Kristus. Po božanskem čudežu je postal Abrahamov naravni potomec. Postal je glavni potomec tega patriarha. Vendar ni bil le Abrahamov telesni potomec, ampak tudi Božji Sin in zato popoln človek, ki je ostal »vdan, nedolžen, brez madeža, ločen od grešnikov«. (Hebrejcem 7:26, NS) Vendar je izpolnitev namena, da postane Božji Glavni zastopnik za blagoslov vseh družin na zemlji, bila odvisna od žrtvovanja njegovega popolnega človeškega življenja in uporabe vrednosti tega v korist vsega človeštva. Zaradi takšne požrtvovalnosti bi naj služil kot Jehovin veliki duhovnik, ki bi ponudil žrtev, ki ustreza vsem božanskim zahtevam.

Zakon zaveze pribit na Jezusov mučilni kol

18. a) Komu so bile najprej predstavljene koristi odkupne žrtve, in zakaj? b) Kaj je postal Jezus?

¹⁸ Ta odkupna žrtev je najprej koristila židovskemu narodu, katerega član je postal Jezus, ko ga je po čudežu rodila devica Marija. To je bilo neobhodno potrebno, kajti Židje so bili pod dvojno smrtno obsodbo. Kako to? Prvič zato, ker so bili potomci grešnega Adama in drugič,  ker so zaradi svoje nepopolnosti prestopali Zakon zaveze z Bogom. Vseeno je Jezus postal njihov mučenec. S tem, ko je bil pribit na mučilni kol in umrl, je lahko odstranil prekletstvo z »izgubljenih ovc Izraelove hiše.« Leta 33. n.št. je bil Zakon zaveze pribit na Jezusov mučilni kol in židovska staja tega začasnega Zakona zaveze je bila zaprta, ukinjena. (Matej 15:24; Galačanom 3:10—13; Kološanom 2:14)

19. a) Kakšno novo stajo je bilo potrebno odpreti in koga se namešča v njej? b) Kaj so postali tisti, ki so pripeljani v to novo stajo?

¹⁹ Zato je bilo potrebno odpreti novo stajo, kjer bi se lahko namestilo duhovne ovce obujenega dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa. Požrtvovalni Dobri Pastir predstavlja tudi simbolična vrata te nove ovčje staje. (Janez 10:7) Tisti, ki jih je Dobri Pastir pripeljal v stajo, so postali duhovno rojeni sinovi Večjega Abrahama in tako del njegovega »semena«. (Rimljanom 2:28, 29)  V skladu s tem dejstvom, v teh zadnjih dneh preostanek tega duhovnega »semena« služi kot blagoslov naraščajočemu milijonskemu ljudstvu v več kot 200 deželah.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 80, 81]

Mojzesov Zakon zaveze, ki je bil vzpostavljen na gori Sinaj, se je končal, ko je bil z Jezusom pribit na mučilni kol