Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Knez miru« se sooči s Harmagedonom

»Knez miru« se sooči s Harmagedonom

2. poglavje

»Knez miru« se sooči s Harmagedonom

1., 2. a) Kakšne navdušujoče besede je pod Božjim navdihnjenjem izrekel prerok Izaija? b) Kdaj so se te besede pričele izpolnjevati?

V OSMEM stoletju pred našim štetjem je prerok Izaija bil navdihnjen, da je rekel Božjemu ljudstvu: »Kajti otrok nam je bil rojen, sin nam je bil dan; in vladarstvo pride na njegovo ramo. In njegovo ime se bo imenovalo Čudoviti Svetovalec, Mogočni Bog, Večni Oče, Knez miru. Veličastnosti njegovega vladarstva in miru ne bo konca, vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom, utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo, od sedaj pa do nedoločenega časa.« (Izaija 9:6, 7, NS)

2 Te navdušujoče besede so se pričele izpolnjevati proti koncu 2. leta pr. n.št. Takrat se je rodil Jezus kot potomec kralja Davida, ki je vladal v mestu Jeruzalemu nad 12. rodovi Izraela.

Zaveza za Kraljestvo neskončnega miru

3. a) Kakšno zavezo je Bog sklenil s Kraljem Davidom? b) Kateremu potomcu kralja Davida je Jehova podelil naziv »Knez miru«?

3 Zaradi Davidove gorečnosti za oboževanje Boga Izraela, je Jehova z njim sklenil zavezo za večno Kraljestvo po njegovi liniji potomstva. (2 Samuelova 7:1—16) To zavezo je Bog podkrepil s prisego. (Psalm 132:11, 12) V skladu s to zavezo, je Davidovo kraljestvo moralo poskrbeti za osnovo prihajajočega Kraljestva »Kneza miru«. »Jezus Kristus, Davidov sin« je tisti, ki mu je Jehova podelil naziv »Knez miru«. (Matej 1:1)

4. Katera žena je postala Jezusova zemeljska mati? b) Kaj ji je v zvezi s tem rekel angel Gabrijel?

4 Jezusova mati je bila žena, rojena po kraljevski liniji kralja Davida. Bila je devica, ko je zanosila svojega obljubljenega sina, ki naj bi postal stalni dedič Davidovega prestola. Do zanositve je prišlo preden jo je Jožef vzel za ženo. (Matej 1:18—25) Angel Gabrijel je obvestil devico Marijo: »Spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin najvišjega. Gospod (Jehova) Bog mu bo dal prestol njegovega Očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Luka 1:31—33, JP)

5. Kaj je prerok Izaija napovedal glede vladanja »Kneza miru«?

5 Zato je prerok Izaija napovedal za »Kneza miru«, da »pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bo konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim.« (Izaija 9:6, 7) Zato bo to Kraljestvo, v skladu z Davidovo zavezo, večna vlada neskončnega miru. Njegov prestol mora ostati »za vedno!«

6. a) Kaj je Bog storil tretji dan po Jezusovi smrti, da bi izpeljal zavezo Kraljestva? b) Kdaj je Jezus pričel vladati kot »Knez miru«?

6 Da bi izvršil svojo zavezo za Kraljestvo, je Vsemogočni Bog obudil Jezusa iz mrtvih tretji dan po njegovi mučeniški smrti. To je bilo 16. dne židovskega meseca nisana, v 33. letu n.št. Kot očevidec obujenega Božjega Sina je apostol Peter rekel, da je Jezus bil »usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu.« (1 Petrov 3:18) Najvišji Bog ga je povišal na svojo desnico. Tam vlada kot »Knez miru« vse od konca časov poganov ali »določenih časov narodov«, tj, od začetka oktobra 1914. leta. (Luka 21:24)

7. a) S čim se je Jezus soočil na začetku svojega vladanja? b) Kdo objavlja Jezusovo kraljevanje vsem narodom in kaj se s tem izpolnjuje?

7 Od samega začetka njegovega nebeškega vladanja ga obkroža sovražni svet, kar dokazujeta dve svetovni vojni, ki sta se bili za to, kdo bo vladal svetu. Sedaj se sooča z Organizacijo združenih narodov. Njegova dejavna vladavina v nebesih je pritegnila pozornost vseh narodov s svetovnim objavljanjem dobre vesti o Kraljestvu po Jehovinih pričah, ki oznanjajo v več kot 200 deželah. To je izpolnitev tistega, kar je napovedal sam »Knez miru«, kot beremo v Mateju 24:14: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec.« /NS/

8. Zakaj lahko rečemo, da smo že zelo globoko v »zaključku sestava stvari«?

8 Sporno vprašanje v zvezi s svetovno prevlado mora biti kmalu rešeno. Sedaj, več kot 70 let po koncu »določenih časov narodov« leta 1914, smo že globoko v tem »koncu sestava stvari«. Generacija 1914. leta je videla začetek pomembnih svetovnih dogodkov, ki jih je napovedal Jezus. (Matej 24:3—14) Ta generacija, je dejal Jezus, ne bo prešla dokler se vse te stvari ne bodo zgodile. Sedaj pa je že zelo blizu konca svoje poti. (Matej 24:34)

9., 10. a) Kako nam je bil posredovan preroški podatek iz knjige Razodetje? b) Kaj Razodetje 16:13,14—16 napoveduje o Harmagedonu?

9 Kaj zato leži neposredno pred nami in s čim se bo srečal »Knez miru«? On sam je to napovedal v zadnji knjigi Biblije, v Razodetju ali Apokalipsi, katero mu je Bog dal in katero je on preko angela posredoval ostarelemu apostolu Janezu. (Razodetje 1:1, 2) To se je zgodilo proti koncu prvega stoletja n.št. V Razodetju 16:13, 14, 16 je Jezus apostolu Janezu izrekel naslednjo značilno pripombo glede Harmagedona:

10 »Nato sam videl, kako so iz žrela zmaja, iz gobca zveri ter iz ust lažnega preroka prišli trije nečisti duhovi, podobni žabam. To so namreč duhovi besov (demoni), ki delajo čudesa in hodijo zbirat kralje vesoljne zemlje na vojsko, za veliki dan vsemogočnega Boga. In kralje je zbral na kraju, ki se hebrejsko imenuje Harmagedon.« /JP/

Simbolična »gora Megido«

11. a) Kaj pomeni beseda Harmagedon in ali je kdaj obstajalo zemljepisno področje s takšnim imenom? b) Zakaj je bilo staro mesto Megido zgodovinskega pomena? c) Kakšen dvojni pomen ima ime Megido?

11 Hebrejski naziv Har-Magedon ali Armagedon pomeni »gora Megido«. Nobeno zemljepisno področje v starem niti v sodobnem času se ni imenovalo gora Megido. Zato ima v knjigi kot je Razodetje, polni simboličnega jezika, ta izraz simbolični pomen. Kaj naj bi to bilo? Povzdignjeno mesto Megido, ime tega kraja pomeni »zbirališče čet«, je bilo zgodovinsko pomembno. V posvetni in biblijski zgodovini to ime zbuja spomin na odločilne bitke. Zakaj? Ker je mesto takrat gospodovalo na strateškem prehodnem ozemlju med Evropo, Azijo in Afriko, njegovi prebivalci pa so zlahka izzvali in nato zaustavili napadalce. Tako je Megido imel dvojni pomen — tragičen poraz za eno stran in slavno zmago za drugo stran.

12., 13. a) Kako se je Boga Biblije povezalo z Megidom in njegovo bližnjo reko v dneh sodnika Baraka? b)Kako zmagoslavna pesem Baraka in Debore opisuje Božjo vlogo pri zmagi?

12 Boga Biblije se je povezovalo z Megidom in bližnjo reko Kison v času izraelskih sodnikov. V dneh sodnika Baraka in prerokinje Debore je Bog svojemu izbranemu narodu naklonil sijajno zmago v bližini Megida. Sodnik Barak je imel le 10 000 mož, medtem ko je sovražnik pod vodstvom vojskovodje Sisere imel poleg množice vojakov tudi 900 bojnih voz, ki so jih vlekli konji. Jehova je posegel v bitko v korist svojega izvoljenega naroda in povzročil, da je bliskovita povodenj onesposobila te mogočne sovražnikove bojne vozove. V zmagoslavni pesmi, ki sta jo Barak in Debora pela Bogu po čudežnem porazu Siserove vojske, sta usmerila pozornost na Božjo vlogo pri uničevanju sovražnika.

13 »Kralji so prišli in se bojevali; takrat so se bojevali kralji Kanaancev v Taanahu pri Megidskih vodah: nič srebra niso dobili v plen. Z neba se je vojskovalo — zvezde so se raz svoje tire vojskovale zoper Sisera. Potok Kison jih je odplavil, tisti potok, od nekdaj imeniten, potok Kison.« (Sodniki 5:12, 19—21)

14. Katere zaključne besede te navdihnjene zmagoslavne pesmi so nedvomno molitev glede prihajajoče vojne v Harmagedonu?

14 Brez dvoma se navdihnjene besede Baraka in Debore, ki sta jih zapela na koncu pesmi, po takratni zmagi pri Megidu uporabljajo kot molitev glede prihajajoče vojske Harmagedona. Pela sta: »Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o Jehova! A kateri ga ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v moči svoji.« (Sodniki 5:31) *

Narodi se zbirajo k Harmagedonu

15. a) Kakšne vrste kraj je potemtakem Harmagedon? b) Kateri je eden izmed izvorov nečiste propagande, ki mobilizira narode k bitki v Harmagedonu?

15 Megido je torej bilo področje, kjer so se bile odločilne bitke. Zato je logično, da bo Harmagedon bojišče, h kateremu bodo korakali vsi današnji svetovni narodi, ki jih hujskajo sile, opisane v Razodetju 16:13, 14. »Duhovi hudičevi, ki delajo znamenja« in tako ženejo narode, so kot propaganda, ki se širi kot reglanje, podobno nečistim žabam, omenjenim v Bibliji. Eden izmed virov takšne nečiste propagande je »veliki, ognjeno rdeči zmaj.« Razodetje 12:1—9 istoveti tega »zmaja« kot satana, hudiča.

16. Kaj ponazarja »divja zver« iz Razodetja 16:13?

16 Drugi izvor nečiste propagande je »divja zver«. V Razodetju 16:13 je ta simbolična »divja zver« povezana z vražjim »zmajem«. V skladu z Razodetjem 20:10 bo ta »divja zver« za vedno uničena zaradi svojega sodelovanja s simboličnim »zmajem«. »Divja zver« ponazarja celotni politični sistem tega sveta, katerega bog je »zmaj«.(2 Korinčanom 4:4) To vključuje vse različne politične vladavine tega sveta. (Primerjaj Danijel 7:17; 8:20, 22.)

17. Kakšen je učinek propagande, podobne žabji, ki jo izvaja »divja zver«?

17 Takšen svetovni sistem politične vladavine ima svojo izrazito propagando. In ta regljajoča, žabi podobna propaganda, je navdihnjena izjava, ki skupaj z »zmajevo« navdihnjeno izjavo zbira »kralje« ali politične vladarje sveta k »bitki velikega dne Vsemogočnega Boga«, ki bo potekala v Harmagedonu.

18. a) Kaj označuje ime Harmagedon? b) Kaj bi lahko simbolizirala gora?

18 Harmagedon tako označuje svetovno situacijo, vključno z odločilno vojno. Označuje končno stanje svetovnih zadev, kjer politični vladarji enotno nasprotujejo Božji volji, tako da bo Bog moral reagirati, udaril jih bo v skladu s svojim namenom. O prihodnosti bo torej odločal izid tega spopada. Tam kjer je bil Megido, ni bilo nobene gore. Ampak gora bi lahko simbolizirala pomembno mesto zborovanja zbranih vojnih sil, ki se jih že od daleč zlahka razpozna.

19., 20. Kakšno strategijo bo vojskovodja Jehovinih nebeških sil uporabil v Harmagedonu in s kakšnim rezultatom?

19 Jezus Kristus, vojskovodja Jehovinih bojnih sil že nekaj let motri to zbiranje vladarjev sveta in njihovih bojnih sil v Harmagedonu. Vendar noče izdvojiti kakšnega kralja in njegovih bojnih sil, in se boriti z njimi ter tako postopoma uničiti sovražne sile. Nasprotno, on jim je dal dovolj časa, da se zberejo skupaj in združijo svoje sile v največjo vojaško zmogljivost. Namerava jih smelo premagati — vse istočasno.

20 S tem bo njegova zmaga bolj odmevna, oslavila bo vrhovnega poveljnika Boga Jehovo, njega samega (Kristusa) pa potrdila kot nespornega »Kralja kraljev in Gospoda gospodov.« (Razodetje 19:16)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Nekatere druge pripombe o Megidu najdemo v 2 Kraljev 9:27; 23:29, 30; v 2 Letopisih 35:22; v Zahariji 12:11.

[Preučevalna vprašanja]