Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Lojalni Jehovini organizaciji

Lojalni Jehovini organizaciji

17. poglavje

Lojalni Jehovini organizaciji

1. O lojalnosti do koga bi morali premišljevati, in kaj je v zvezi s tem dejal kralj David?

DANES se veliko govori o lojalnosti * do domovine. Toda, koliko govorijo vladarji in ljudje tega sveta o lojalnosti do Boga, ki je Stvarnik dežele, v kateri prebivajo? V starih časih je bil izraelski kralj David zvest častilec Stvarnika, Boga Jehove. Temu lojalnemu Bogu je namenil naslednje besede: »S tistim, ki ti je lojalen, ravnaš lojalno.« (2 Samuelova 22:26, NS; Psalm 18:25) Ali tudi ti tako misliš o Bogu?

2. Kako vemo, da je Jehova ostal lojalen do človeške družine?

2 Danes ljudje na splošno niso kaj prida zavzeti za lojalnost do Boga. Toda, ne glede na to je Jehova lojalen do človeške družine, ni je zavrgel. Njegov prav tako lojalen Sin je dejal: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16, JP) Bog ni prepustil sveta svojemu največjemu nasprotniku, satanu, ki je zapeljal naša prastarša, da sta postala nelojalna do Boga. Bog je prav tako pokazal svojo lojalnost ali zvestobo do človeške družine leta 2370. pr. n. št., ko je obvaroval Noeta in njegovo družino v svetovni poplavi, ki je pokopala vse ostalo človeštvo. (2 Petrov 2:5) Na ta način je Stvarnik dal človeški družini nov začetek.

3. a) Kaj lahko danes rečemo o nasilju in kaj Bog namerava storiti glede tega? b) Kaj je nagrada za lojalnost do Jehove?

3 Današnje nasilje po vsem svetu daleč presega tisto v Noetovem času pred kakšnimi 4000 leti. (1 Mojzesova 6:11) Zato bo ta isti Bog povsem opravičen, da izbriše iz obstoja sedanji svetovni sestav stvari. To namerava storiti, toda pri tem ne bo uničil njemu vdanih ljudi na zemlji. Izkazal se bo za takšnega, kot je opisan v Psalmu 37:28: »Kajti Jehova ljubi pravico in ne zapusti svetih (lojalnih, NS) svojih.« Podobno kot v Noetovih dneh, bo dal korektna navodila glede novega sestava stvari, sestavljenega iz »novih nebes in nove zemlje«. (2 Petrov 3:13) Nagrada za lojalnost je velika. Življenje!

4. Kako vemo, da je Izraelski narod bil Jehovina vidna organizacija tedanjega časa?

4 V času vladanja kralja Davida je izraelski narod bil lojalen do Jehove. David je bil zgled vsemu narodu. Ta narod je bil Jehovina vidna organizacija. Bili so organizirano ljudstvo, njegova svojina. Nedvomno je na to meril Božji opomin iz Amosa 3:1, 2: »Čujte to besedo, ki jo Jehova govori zoper vas sinovi Izraelovi, zoper vso rodovino, ki sem jo peljal gori iz Egipta, ko pravi: ‘Samo vas sem spoznal izmed vseh rodovin na zemlji.’« (Primerjaj 1 Kraljev 8:41—43.)

5. a) Ali so v dneh apostolov poskušali v krščansko skupščino vnesti napake? b) Kaj je bilo napovedano, da se bo zgodilo po smrti apostolov?

5 Skladno s tem dejstvom biblijske zgodovine ima danes isti Bog zopet organiziran narod, vidno organizacijo na zemlji. To je izključno njegova organizacija. Seveda se je poskušalo v Božjo organizacijo vnesti napake, celo že čisto na začetku, v dneh apostolov Jezusa Kristusa, ki so bili srčni branilci neoporečnosti krščanske skupščine. (1 Korinčanom 15:12; 2 Timoteju 2:16—18) Po smrti apostola Janeza, očitno nedolgo po letu 98 n. št. je prišlo do napovedanega odpada. (Apostolska dela 20:30; 2 Petrov 2:1, 3; 1 Timoteju 4:1)

6. a) Kako dolgo je prevladoval odpad in kakšne so posledice? b) V kakšno ujetništvo so prišle krščanske verske organizacije, in kakšna vprašanja se pojavljajo?

6 Ta odpad je prevladoval več kot 17. stoletij, vse do sredine druge polovice 19. stoletja. Do takrat se je krščanstvo že razdelilo na stotine religioznih sekt. Pravih Božjih ljudi se ni dalo prepoznati. Krščanstvo je bilo zmešnjava verskih organizacij, velikih in malih, ki so govorili mešanico verskih jezikov, ki niso bili čvrsto utemeljeni na verskem jeziku navdihnjenega Svetega pisma. Vse te religiozne organizacije je resnično zasužnjilo kraljestvo, ki je bilo mnogo močnejše od babilonskega imperija, ki je uničil Jeruzalem. Kakšen pa je bil stari Babilon in kakšno je moralo biti stališče zvestih Judov, ki so bili tam v ujetništvu?

Ujetniki v Babilonu so se lojalno spominjali Siona

7. a) Kakšna je bila dežela starodavnega Babilona v religioznem pogledu? b) Kako je to moralo vplivati na judovske ujetnike?

7 Stari Babilon je bil država lažnih bogov in obilice malikov. (Danijel 5:4) Lahko si zamislimo kako je to čaščenje mnogih lažnih bogov vplivalo na zveste Jude, ki so častili samo enega pravega Boga, brez uporabe malikov. Namesto, da bi gledali prelep Jehovin tempelj v Jeruzalemu, so gledali templje teh lažnih bogov in njihove idole po vsej babilonski deželi. * Kako zelo so morali zaradi tega preobrata čustveno trpeti častilci enega in edinega pravega Boga!

8. a) Kako dolgo bi Judje morali prenašati ujetništvo; in kaj so si lojalni Judje želeli? b) Kako Psalm 137:1—4 opisuje žalostno stanje lojalnih judovskih ujetnikov?

8 Po Jeremijevi prerokbi bi vse to morali prenašati 70 let, potem bi se smeli vrniti. (2 Letopisi 36:18—21; Jeremija 25:11, 12) Žalostno stanje židovskih ujetnikov, ki so ljubili Jehovo in ga želeli častiti v njemu posvečenem templju, v njegovem izbranem mestu, je opisano v Psalmu 137:1—4: »Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali spominjajoč se Siona. Na vrbe one pokrajine smo obesili svoje citre. Zakaj tam so naši izganjalci od nas zahtevali pesmi in naši mučitelji veselost: ‘Pojte nam katero sionskih pesmi!’ Kako naj pojemo pesem (Jehovino) v tuji deželi?«/EI/

9. Kako bi Babilonci gledali na petje »Jehovinih pesmi«, toda kaj se je moralo zgoditi po 70. letih?

9 »Pesem Jehovina« naj bi bila pesem svobodnega ljudstva, ki ga časti v njegovem svetem templju. Za takratne Babilonce bi petje »Jehovine pesmi«, ki bi jo ti Judje peli v deželi svojega ujetništva, bila priložnost, da se kot osvajalci posmehujejo Jehovinemu imenu kot imenu boga, ki je nižji od babilonskih bogov. Njegovo sveto ime se je že strahovito osramotilo s tem, ko je dopustil, da je bilo njegovo ljudstvo odpeljano iz domovine, ki jim jo je On dal in ko so morali oditi v deželo z mnogoštevilnimi bogovi. Toda čas, ko so ga takratni Babilonci sramotili in podcenjevali ljudstvo, ki je nosilo njegovo ime, je bil omejen na — 70 let. Zatorej proč z lažnimi bogovi in slavite pravega Boga, Jehovo!

Srčna vdanost Jehovini organizaciji

10. Kakšno vprašanje se pojavlja glede Jehovinega naroda 20. stoletja, ki je bil v ujetništvu Babilona velikega?

10 Danes obstaja verska organizacija, imenovana Babilon veliki, ki ni vezana na deželo prvotnega Babilona, temveč je ‘doma’ po vsem svetu. Ali so stališča src Judov v starem Babilonu dala pravilen vzorec, ki naj bi ga posnemalo Jehovino ljudstvo v tem 20. stoletju, ko so bili nasilno pripeljani v ujetništvo Babilona velikega, kar je bil izraz karanja Boga starega Izraela?

11. a) Ali so lojalni Judje pozabili na svojo domovino? b) Kako psalmist, ki je sam bil ujetnik, izraža občutke ostalih ujetnikov?

11 Toda, ali so, čeprav bi se lahko v starem Babilonu ustalili in si tam uredili domove, ker naj bi bili v ujetništvu eno generacijo, pozabili na svojo domovino? Psalmist, ki je tudi bil v ujetništvu, to lepo pove, ko izraža občutke svojih soujetnikov: »Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pozabljena moja desnica; moj jezik mi naj lepi na nebu, če se ne spomnim tebe, če ne denem Jeruzalema nad vse svoje veselje.« (Psalm 137:5, 6, EI)

12. Kaj izraža stališče srca psalmista, ki je bil v ujetništvu?

12 Kakšno je bilo stališče src ujetih Izraelcev? Naslednje: Ostati lojalni Jehovini vidni organizaciji tedanjega časa, čeprav so vedeli, da je dežela, ki jo je dal Bog svojemu izbranemu ljudstvu, ležala opustošena 70 let. Da, vidna Jehovina organizacija je v srcih teh Izraelcev ostala živa.

13. Kako je bila nagrajena lojalnost do Jehovine vidne organizacije?

13 Takšna lojalnost takratni Božji vidni organizaciji je bila ustrezno nagrajena, in sicer tedaj, ko je Babilon, tretja svetovna sila v biblijski zgodovini, bil premagan in je Medo-Perzija, četrta svetovna sila, izvršila voljo Izraelovega Boga. Kako? Judje so se smeli iz ujetništva vrniti v deželo Jehovine vidne organizacije, z navodili, da obnovijo tempelj svojega Boga kot središče glavnega mesta Jeruzalema. (2 Letopisi 36:22, 23) Obnovili pa niso samo tempelj za pravo čaščenje, ampak so smeli obnoviti tudi obzidje Jeruzalema, da bi postalo mesto v katerem bo Jehova vladal kot Kralj svojemu narodu.

14. a) Kaj je stoletja kasneje Mesija dejal o Jehovini vidni organizaciji? b) V kakšnem smislu je Jehova vladal iz Jeruzalema?

14 Več kot šest stoletij po uničenju Jeruzalema je Jezus dejal: »Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol; ne pri zemlji, ker je podnožje Božjih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega Kralja.« (Matej 5:34, 35, JP) Ko je Mesija bil na zemlji, je stal v Jeruzalemu Jehovin tempelj in, simbolično rečeno, Jehova Bog je vladal v Najsvetejšem tega templja. Tako je Jehova vladal nad svojo vidno zemeljsko organizacijo iz Jeruzalema, glavnega mesta svojega naroda.

Jehova spolnjuje obveznosti, ki jih ima do svoje organizacije

15. Ali je Jezus zavrnil vidni del Jehovine organizacije, ko je razkrinkal nezveste verske voditelje Izraela? Pojasni!

15 Ali je Jezus zavrgel Božjo vidno organizacijo s tem, ko je razkrinkal in javno ožigosal nezveste verske voditelje Izraela? Da, kajti dejal je: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Zato bo vaša hiša zapuščena.« (Matej 23:37, 38, JP) Ali je Jezus, ko je zavrgel Jeruzalem in njegove »otroke«, pustil svojega Očeta brez zemeljske organizacije? Ne! Kajti sam Jezus je bil temelj nove vidne organizacije, katero je Stvarnik vesolja nameraval zgraditi.

16. Kako je bila prikazana zavrnitev naravnega Izraela v času Jezusove smrti na mučilnem kolu?

16 Ta zavrnitev naravnega Izraela je gotovo bila ponazorjena s tem, ko se je ob Jezusovi smrti na mučilnem kolu, debela zavesa, ki je ločevala Najsvetejše od Svetega v templju Jeruzalema, pretrgala na dvoje, »od vrha do tal«. Istočasno se je »zemlja stresla in skale so se razpočile.« To so bila Božja čudežna dejanja, ker je tam nekoč dobesedno vladal in so pokazala, da je zavrgel izraelski narod in njegovo religijo. (Matej 27:51)

17. Kako sta Jezus in Jehova pokazala lojalnost do predvidenih članov nove vidne Božje organizacije?

17 Predvideni člani nove vidne organizacije, ki naj bi jo Jehova v kratkem zgradil, so ostali v področju Jeruzalema. Jezus jih je zaupal Bogu, ko je zapustil zemeljsko mesto v korist nečesa večjega. (Janez 17:9—15) Tako je Jehova ostal lojalen svoji organizaciji in pokazal, da se še kako zanima za zveste praočete, Abrahama, Izaka in Jakoba ter 12 Jakobovih sinov. (Danijel 12:1) V naslednjem poglavju bomo še naprej na osnovi 137. Psalma razpravljali o lojalnosti.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 1 Lojalnost: držeč se zakonov ...; zvest obljubi, prisegi, obveznostim, ipd. figurativno: zvestoba, vdanost, poštenost. /Verbinčev slovar tujk, str. 419/

^ odst. 7 Klinopisni zapis iz starega Babilona poroča: »V Babilonu je vsega skupaj 53 templjev za glavne bogove, 55 Marduhovih kapel, 300 kapel za zemeljska božanstva, 600 za nebeška božanstva, 180 oltarjev boginje Ištar, 180 za bogova Nergala in Adada ter 12 drugih oltarjev za različne bogove.«

[Preučevalna vprašanja]

[Podčrtna opomba]