Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Velika množica« stopa sedaj po »glavni cesti« v Božjo organizacijo

»Velika množica« stopa sedaj po »glavni cesti« v Božjo organizacijo

16. poglavje

»Velika množica« stopa sedaj po »glavni cesti« v Božjo organizacijo

1., 2. Kdaj se je 35. poglavje Izaije izpolnilo v duhovnem smislu; in kakšen opis podajata prvi dve vrstici?

MED tisočletno vladavino »Kneza miru« se bodo mnoge podrobnosti iz 35. poglavja Izaije, ki se sedaj izpolnjujejo pred uničenjem Babilona velikega, odrazile na človeštvu v dobesednem smislu. Kar se ne bo izpolnilo v duhovnem smislu, se bo zagotovo izpolnilo v dobesednem smislu. Glavna duhovna izpolnitev te prerokbe poteka prav sedaj, z vračanjem Božjih služabnikov iz ujetništva Babilona velikega. Prerok Izaija je to opisal z naslednjimi očarljivimi izrazi:

2 »Naj vriska puščava in goljava. Raduje naj se pustinja, naj poganja kakor narcisa. Krasno naj cvete, se raduje in vriska. Veličastnost Libanona ji bo dana, krasota Karmela in Sarona. Gledali bodo veličastvo Jehovino, krasoto našega Boga.« (Izaija 35:1,2, EI)

3. Kje je v 6. stoletju pr. n. št. bila izsušena zemlja in kako se je lahko radovala?

3 Kje so te divjine, izsušena področja in puščave? V šestem stoletju pr. n. št. je to bilo na področju kraljestva Judeje. Do leta 537. pr. n. št. je ta zemlja bila 70 let pusta in nenaseljena. Toda, kako bi divjina vriskala? Samo, če se prejšnji prebivalci ponovno vrnejo vanjo. Povišana bi morala biti iz prezirljivega bornega stanja, dati bi se ji moralo dostojanstvo krasnih, impresivnih gora Libanona!

Ustvarjanje simboličnega Edenskega vrta

4., 5. a) Kdaj se je v sodobnem času tako preobrazila zapuščena dežela in zakaj? b) Kaj je povzročila obnovljena dejavnost maziljenega preostanka? c) Kako se v Izaiji 35:5—7 opisuje njihovo obnovljeno duhovno stanje?

4 V današnjem času se je v duhovnem smislu ta preobrazba dežele, ki je bila videti kot od Boga zapuščena, pokazala s tem, da je leta 1919 nastopilo stanje, ki je dokazovalo Jehovino ponovno naklonjenost. Jehovino obnovljeno ljudstvo se je odločilo, da bo v polni meri izkoristilo prednost razdobja miru, ki je bilo pred njimi. Večji Kir, Jezus Kristus in njegov Oče, Bog Jehova, sta določila, da maziljeni preostanek opravlja veličastno delo, ki ustreza obnovi Jehovinega templja, ki ga je gradil preostanek izraelskih povratnikov po letu 537. pr. n. št. Obnovljena dejavnost po 1919. letu je povzročila nastanek simboličnega Edenskega vrta.

5 To je bilo napovedano v nadaljnjih Izaijevih besedah v 35. poglavju: »Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal. Zakaj v puščavi začno izvirati vode, v pustinji potoki. Suha pokrajina postane jezero in žejna dežela vrelci voda. Kjer so prebivali šakali v svojem brlogu, bo poganjala trava s trstjem in bičjem.« (Izaija 35:3—7, EI)

6. Česa ni preprečil obstoj simboličnega, sodobnega Edoma; in kdo lahko danes veselo vzklika skupaj z obnovljenim preostankom?

6 Obstoj simboličnega, sodobnega Edoma, ni preprečil postavitev duhovnega Izraela v rajsko stanje, kakor je to opisano v 35. poglavju Izaije. Zato se sodobni Edomci ne veselijo, kot se veseli obnovljeni preostanek duhovnega Izraela, skupaj z vse večjo »veliko množico«. »Velika množica« ima velik delež pri ohranjanju duhovnega raja sodobnih Jehovinih prič.

7. Česa maziljeni preostanek s svojimi očmi razumevanja ni videl pred letom 1914, toda ali so se njihove »slepe« oči odprle?

7 Nikoli pred koncem časov poganov niso bile oči razumevanja duhovnih Izraelcev toliko odprte, da bi lahko videli, da bo ob koncu svetovnih težav, ki naj bi izbruhnile 1914. leta, njihov preostanek še vedno tukaj na zemlji. Prav tako niso razumeli, da bodo skupaj z »veliko množico« »drugih ovc« imeli to prednost, da bodo po vsem svetu oznanjali vzpostavitev Božjega mesijanskega Kraljestva. Tako se je leta 1919 zgodilo, da so duhovno slepe oči preostanka izpregledale in videle vizijo o neposredni prihodnosti!

8. Kako sta učinkovala dva kongresa v Cedar Pointu, v Ohiu, na duhovna ušesa in jezike obnovljenega preostanka?

8 Na svojih kongresih v Cedar Pointu, Ohio, v letu 1919 in 1922., so dobili nekaj sporočil glede dela, ki jih je še čakalo. Pripravili so se na nalogo, ki je bila pred njimi. Njihova duhovna ušesa so lahko nemoteno poslušala navdušeno vest o Božjem Kraljestvu in tudi to, da ga morajo oznaniti. Podobno kot jelen so precej poskočili, da bi služili kot priče v korist tega Kraljestva, za katerega se že tako dolgo moli. Njihovi jeziki, ki so dotedaj bili nemi, so sedaj vriskali od radosti zaradi moči mesijanskega Kraljestva v nebesih. (Razodetje 14:1—6)

9. Kako so v duhovnem smislu v pustinji izbruhnile vode?

9 Da, izgledalo je, kot da bi na simboličnem zemljišču, ki je bilo prej suho in zapuščeno, pričele izvirati vode in je zaradi tega vse izgledalo zeleno, z obilnim rastlinjem — pripravljeno, da bogato obrodi. Zato ni čudno, da se je Jehovino obnovljeno ljudstvo obilo radovalo in se počutilo okrepljenega kot jelen, ki se poln energije vzpenja v visoke gore! Zares, vode resnice o Božjem kraljestvu, vzpostavljenem leta 1914 po Jezusu Kristusu, pritekajo s povečano močjo in delujejo izjemno osvežilno. (Izaija 44:1—4)

Préma pot k svetosti

10., 11. a) Kaj je označevala ta osvežilna sprememba? b) Po kateri poti je preostanek prišel do duhovnega raja, in kako to opisuje Izaija 35:8, 9?

10 Kaj vse to pomeni? Tole: Da so najprej preostanek in kasneje še »velika množica« »drugih ovc«, izšli iz Babilona velikega in postali Priče za Božje Kraljestvo. Toda po kateri poti bi naj prišli nazaj v Božjo naklonjenost in vstopili v ta duhovni raj? Bilo je, kot da bi se pred njimi odprla široka, prostorna cesta, po kateri bi lahko množica Izraelcev pionirskega duha združena korakala v svojo domovino, ki jim jo je dal Bog. Izaijeva navdušena prerokba to pokazuje:

11 »Ondi bo cesta in pot; »Sveta pot« se bo imenovala, nečisti po njej ne hodi, nevešči ne zablodijo na njej. Tam ne bo leva, huda zver ne pride nanjo, ne bo je tam najti.« (Izaija 35:8, 9, EI)

12. Ali se je koncem Prve svetovne vojne ostanku samodejno odprla »glavna cesta«?

12 Ob koncu Prve svetovne vojne se ni odprla sodobna »glavna cesta«. Osem uslužbencev Skupnosti Stražnega stolpa je bilo še vedno zaprtih in delo oznanjevanja je bilo resno upočasnjeno. 4. januarja 1919 je bil na letnem sestanku Stražnostolpne družbe v Pittsburghu, Pennsylvania, ponovno izvoljen za predsednika Skupnosti J. F. Rutherford, čeprav je bil zaprt, prepričani so namreč bili, da je nedolžen služabnik Najvišjega Boga.

13., 14. Kateri dogodki so v letu 1919 pokazali, da se je simbolična glavna cesta odprla za preostanek; in kdo je hodil po tej »glavni cesti«?

13 25. marca 1919 je bil skupaj s sedmerico svojih sozapornikov izpuščen, in kasneje so bili povsem oproščeni. 15. septembra 1919 je Stražni stolp na 283. strani vseboval spodbudne vesti, da se bodo uslužbenci Skupnosti do 1. oktobra 1919 vrnili iz Pittsburgha v Betel v Brooklynu na Columbia Heights 124. Zatem je 15. decembra 1919 v Stražnem stolpu, ki izhaja dvakrat mesečno, bilo objavljeno, da se ponovno izdaja v Brooklynu, v New Yorku.

14 Tako se je bila leta 1919 radostnim Božjim služabnikom odprla simbolična široka cesta. Tisti, ki so želeli biti sveti v Božjih očeh, so bili tisti, ki so hodili po »glavni cesti«, po »poti Svetosti«. Nihče, ki ni imel pravega cilja, čistega nagiba, ni zakorakal na to simbolično »pot Svetosti« in ni ponovno bil deležen božanske naklonjenosti.

15. Kaj ponuja vidni dokaz, da je »velika množica« stopila na simbolično glavno cesto?

15 1. junija 1935 se je na kongresu v Washingtonu, D. C. krstilo v vodi 840 oseb te »velike množice« in s tem so vidno dokazali, da so stopili na to »glavno cesto«. Sedaj vse večje število ljudi hodi po tej poti, pridružuje se vse manjšemu številu maziljenega preostanka. V mirnem in razveseljujočem družabništvu sedaj skupno stopajo po tej »glavni cesti«, trdno odločeni, da ob pomoči Vsemogočnega Boga v nebesih ničesar ne more uničiti njihove enotnosti.

16. Kako to da v simboličnem smislu na tej cesti ni nobenega leva ali druge grabežljive zveri?

16 V simboličnem smislu se na tej poti ne more najti nobenega leva ali kakšne druge grabežljive zveri. To se pravi, da na tej poti ni stvari, ki bi zastraševalno ali plašilno delovala na maziljeni preostanek in na »veliko množico«. Na pot so krenili s prepričanjem, da jo je za njih odprl njihov Osvoboditelj, Večji Kir, in da vodi k Sionu kot končnemu cilju.

17. a) Ali je »glavna cesta« še vedno odprta, čeprav smo časovno že globoko v »zaključku sestava stvari«? b) Kdo lahko hodi po »poti Svetosti«, in kako se lahko to stori?

17 Danes, ko smo že globoko »v zaključku sestava stvari«, je ta »glavna cesta«, ki jo je priskrbel Bog, še vedno odprta. Trume hvaležnih ljudi ravna v skladu z obvestilom, da bo Babilon veliki padel pred silnim napadom Večjega Kira, Jezusa Kristusa. In tako bežijo iz njega in stopajo na duhovno rajsko pot, na »pot Svetosti«. (Jeremija 50:8)

18. Kako zadnja vrstica 35. poglavja Izaije opisuje sedanje stanje Jehovinih zvestih prič; in komu gre zahvala za izpolnitev te prerokbe?

18 Deležni so nepopisne radosti in veselja, kot to pravi zadnja vrstica 35. poglavja Izaije: »Od Jehove odkupljeni se povrnejo in pridejo vriskajoč na Sion. Večno veselje bo nad njihovo glavo, radost in veselje dosežejo, žalost in vzdihovanje pobegneta.« /EJ/ Njihova žalost in zdihovanje, ker nekoč niso bili v enotnosti z Bogom Jehovo, je bilo končano leta 1919. Žalost in zdihovanje se nista več vrnila k Jehovinim zvestim, radostnim pričam. Zahvala gre Bogu, resnico govorečemu Jehovi, ki je tako hvalevredno izpolnil ognjevito prerokbo iz 35. poglavja Izaijeve knjige!

[Preučevalna vprašanja]